Page 115 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 115
vizualno in besedilno spletno nasilje v osnovni in srednji šoli ...
prisotne tako pri spletnih nasilnežih kot tudi pri spletnih žrtvah. Campbell
in sodelavci (2013) ugotavljajo, da spletni nasilneži poročajo o težavah na
področju duševnega zdravja in navezovanja socialnih stikov z drugimi
učenci. Prav tako pa spletni nasilneži poročajo o višjih ravneh depresije,
anksioznosti in stresa (Campbell et al., 2013) in nižjih ravneh samospošto-
vanja (Patchin in Hinduja, 2010). Žrtve SMVN poročajo o občutkih anksi-
oznosti, depresivnosti, obupa, jeze, frustracije, nemoči, strahu, ranljivosti,
osamljenosti in težavah z vrstniškimi odnosi (Cassidy et al., 2013; Patchin
in Hinduja, 2006).
Individualne značilnosti učencev kot dejavniki spletnega
medvrstniškega nasilja
Dejavniki, ki prispevajo k SMVN so izpeljani na podlagi preteklih ugo-
tovitev, ki jih navajava spodaj in vključujejo spol, šolski uspeh, čas aktiv-
ne uporabe socialnih omrežij, komponente izražanja jeze (eksternalizacija
jeze, internalizacija jeze, nadzor jeze), doživljanje vrstniških odnosov (sa-
mozaznana priljubljenost, zaznana opora s strani vrstnikov), viktimizacijo
(vizualna viktimizacija, besedilna viktimizacija) in izvajanje nasilja (vizual-
no nasilje, besedilno nasilje).
Spol je zelo preučevan dejavnik, vendar dosedanje raziskave ne daje-
jo enoznačnih odgovorov. Več raziskav poroča, da je izvajanje SMVN bolj
značilno za fante v primerjavi z dekleti (Aboujaoude et al., 2015; Baldry
et al., 2015; Erdur-Baker, 2010; Guo, 2016; Lapidot-Lefler in Dolev-Cohen,
2015; Li, 2006). V nasprotju z omenjenim nekatere raziskave (Sourander
et al., 2010; Antoniadou et al., 2016; Del Rey et al., 2016; Smith et al., 2008)
poročajo, da med spoloma ni razlik v izvajanju SMVN oziroma da se de-
kleta znajdejo večkrat v vlogi izvajalk spletnega nasilja v primerjavi s fanti
(Kowalski in Limber, 2007).
Šolski uspeh je negativno povezan z izvajanjem SMVN (Kowalski et
al., 2014; Kowalski in Limber, 2013). Torej, učenci, ki poročajo o pogostej-
šem izvajanju SMVN, poročajo o nižjem šolskem uspehu. Prav tako v sis-
tematičnem pregledu (Baldry et al., 2015) in vzdolžni raziskavi (Hemphill et
al., 2012) avtorji ugotavljajo, da sta za spletne nasilneže značilna nižji šolski
uspeh in nižja zavzetost pri opravljanju šolskih obveznosti.
Kot pomemben dejavnik izvajanja SMVN se je izkazal tudi čas, ki
ga učenci preživijo na spletu ali socialnih omrežjih. Čas uporabe spleta je
pozitivno povezan z izvajanjem SMVN (Kowalski et al., 2014; Guo, 2016;
115
prisotne tako pri spletnih nasilnežih kot tudi pri spletnih žrtvah. Campbell
in sodelavci (2013) ugotavljajo, da spletni nasilneži poročajo o težavah na
področju duševnega zdravja in navezovanja socialnih stikov z drugimi
učenci. Prav tako pa spletni nasilneži poročajo o višjih ravneh depresije,
anksioznosti in stresa (Campbell et al., 2013) in nižjih ravneh samospošto-
vanja (Patchin in Hinduja, 2010). Žrtve SMVN poročajo o občutkih anksi-
oznosti, depresivnosti, obupa, jeze, frustracije, nemoči, strahu, ranljivosti,
osamljenosti in težavah z vrstniškimi odnosi (Cassidy et al., 2013; Patchin
in Hinduja, 2006).
Individualne značilnosti učencev kot dejavniki spletnega
medvrstniškega nasilja
Dejavniki, ki prispevajo k SMVN so izpeljani na podlagi preteklih ugo-
tovitev, ki jih navajava spodaj in vključujejo spol, šolski uspeh, čas aktiv-
ne uporabe socialnih omrežij, komponente izražanja jeze (eksternalizacija
jeze, internalizacija jeze, nadzor jeze), doživljanje vrstniških odnosov (sa-
mozaznana priljubljenost, zaznana opora s strani vrstnikov), viktimizacijo
(vizualna viktimizacija, besedilna viktimizacija) in izvajanje nasilja (vizual-
no nasilje, besedilno nasilje).
Spol je zelo preučevan dejavnik, vendar dosedanje raziskave ne daje-
jo enoznačnih odgovorov. Več raziskav poroča, da je izvajanje SMVN bolj
značilno za fante v primerjavi z dekleti (Aboujaoude et al., 2015; Baldry
et al., 2015; Erdur-Baker, 2010; Guo, 2016; Lapidot-Lefler in Dolev-Cohen,
2015; Li, 2006). V nasprotju z omenjenim nekatere raziskave (Sourander
et al., 2010; Antoniadou et al., 2016; Del Rey et al., 2016; Smith et al., 2008)
poročajo, da med spoloma ni razlik v izvajanju SMVN oziroma da se de-
kleta znajdejo večkrat v vlogi izvajalk spletnega nasilja v primerjavi s fanti
(Kowalski in Limber, 2007).
Šolski uspeh je negativno povezan z izvajanjem SMVN (Kowalski et
al., 2014; Kowalski in Limber, 2013). Torej, učenci, ki poročajo o pogostej-
šem izvajanju SMVN, poročajo o nižjem šolskem uspehu. Prav tako v sis-
tematičnem pregledu (Baldry et al., 2015) in vzdolžni raziskavi (Hemphill et
al., 2012) avtorji ugotavljajo, da sta za spletne nasilneže značilna nižji šolski
uspeh in nižja zavzetost pri opravljanju šolskih obveznosti.
Kot pomemben dejavnik izvajanja SMVN se je izkazal tudi čas, ki
ga učenci preživijo na spletu ali socialnih omrežjih. Čas uporabe spleta je
pozitivno povezan z izvajanjem SMVN (Kowalski et al., 2014; Guo, 2016;
115
