Page 114 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 114
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
na ločevanje med izvajanjem vizualnega nasilja in izvajanjem besedilnega
nasilja z namenom celovitejšega razumevanja SMVN.
Opredelitev spletnega medvrstniškega nasilja
SMVN je opredeljeno kot agresivno, namerno dejanje posameznika ali
skupine, ki z uporabo elektronskih oblik komunikacije ponavljajoče in sko-
zi čas nadleguje žrtev, ki se ne more zlahka braniti (Smith et al., 2008). De-
finicija je izpeljana iz izvorne opredelitve medvrstniškega nasilja (Olweus,
1994) in vključuje tri kriterije za presojanje o nasilju: (i) dejanja so povzro-
čena namerno, (ii) dejanja se ponavljajo in (iii) med spletno žrtvijo ter sple-
tnim nasilnežem je prisotna neenakost v porazdelitvi moči. V izrednih si-
tuacijah že enkratno nasilno dejanje opredeljujemo kot SMVN, npr. ko
slika ali komentar ostane na spletu dlje časa ali je vidna večjemu številu
ljudi (Gámez-Guadix et al., 2013; Langos, 2012), SMVN pa se tudi razliku-
je od ostalih oblik medvrstniškega nasilja (telesnega, besednega, odnosne-
ga) (Kowalski et al., 2014; Patchin in Hinduja, 2011): spletni nasilnež za iz-
vajanje nasilja ni nujno v neposredni bližini spletne žrtve, nasilje se lahko
izvaja anonimno, dogaja se kadarkoli v dnevu, nasilje se lahko širi veliko
hitreje, doseže potencialno večje število opazovalcev in traja daljše časov-
no obdobje.
SMVN se širi preko različnih orodij spletnega komuniciranja (npr. ne-
posredna sporočila, socialna omrežja) (Kowalski et al., 2014). Zaradi zna-
čilnosti teh orodij izvajanje nasilja delimo na: vizualno nasilje (izvajanje
nasilja s pošiljanjem, objavljanjem ali ustvarjanjem videoposnetkov in slik,
npr. snemanje in fotografiranje učenca z namenom osramotitve) in besedil-
no nasilje (izvajanje nasilja s pošiljanjem in objavljanjem besedil, npr. poši-
ljanje sporočil z grožnjami) (za podrobnejši pregled primerov glej Griezel
et al., 2012; Košir, 2013).
Ocene prevalence SMVN se v tujih raziskavah gibljejo med 4 % do 70
% (Aboujaoude et al., 2015; Brochado et al., 2017; Kowalski et al., 2014) in so
odvisne od raziskovalnega načrta (npr. če se v raziskavi preučuje vključe-
nost v SMVN v zadnjem mesecu, šolskem letu ali za obdobje celotnega šo-
lanja). Ugotovitve slovenske raziskave (Pečjak in Pirc, 2017) kažejo, da je 3,9
% učencev višjih razredov osnovnih šol in dijakov srednjih šol poročalo, da
so v zadnjih 30 dneh izvajali SMVN; 4,1 % učencev in dijakov pa se je v ena-
kem obdobju znašlo v obeh vlogah (spletni nasilnež-žrtev).
Udeleženost v SMVN se povezuje s psihološkimi stiskami (Patchin in
Hinduja, 2006; Kaiser et al., 2020; Skilbred-Fjeld et al., 2020). Posledice so
114
na ločevanje med izvajanjem vizualnega nasilja in izvajanjem besedilnega
nasilja z namenom celovitejšega razumevanja SMVN.
Opredelitev spletnega medvrstniškega nasilja
SMVN je opredeljeno kot agresivno, namerno dejanje posameznika ali
skupine, ki z uporabo elektronskih oblik komunikacije ponavljajoče in sko-
zi čas nadleguje žrtev, ki se ne more zlahka braniti (Smith et al., 2008). De-
finicija je izpeljana iz izvorne opredelitve medvrstniškega nasilja (Olweus,
1994) in vključuje tri kriterije za presojanje o nasilju: (i) dejanja so povzro-
čena namerno, (ii) dejanja se ponavljajo in (iii) med spletno žrtvijo ter sple-
tnim nasilnežem je prisotna neenakost v porazdelitvi moči. V izrednih si-
tuacijah že enkratno nasilno dejanje opredeljujemo kot SMVN, npr. ko
slika ali komentar ostane na spletu dlje časa ali je vidna večjemu številu
ljudi (Gámez-Guadix et al., 2013; Langos, 2012), SMVN pa se tudi razliku-
je od ostalih oblik medvrstniškega nasilja (telesnega, besednega, odnosne-
ga) (Kowalski et al., 2014; Patchin in Hinduja, 2011): spletni nasilnež za iz-
vajanje nasilja ni nujno v neposredni bližini spletne žrtve, nasilje se lahko
izvaja anonimno, dogaja se kadarkoli v dnevu, nasilje se lahko širi veliko
hitreje, doseže potencialno večje število opazovalcev in traja daljše časov-
no obdobje.
SMVN se širi preko različnih orodij spletnega komuniciranja (npr. ne-
posredna sporočila, socialna omrežja) (Kowalski et al., 2014). Zaradi zna-
čilnosti teh orodij izvajanje nasilja delimo na: vizualno nasilje (izvajanje
nasilja s pošiljanjem, objavljanjem ali ustvarjanjem videoposnetkov in slik,
npr. snemanje in fotografiranje učenca z namenom osramotitve) in besedil-
no nasilje (izvajanje nasilja s pošiljanjem in objavljanjem besedil, npr. poši-
ljanje sporočil z grožnjami) (za podrobnejši pregled primerov glej Griezel
et al., 2012; Košir, 2013).
Ocene prevalence SMVN se v tujih raziskavah gibljejo med 4 % do 70
% (Aboujaoude et al., 2015; Brochado et al., 2017; Kowalski et al., 2014) in so
odvisne od raziskovalnega načrta (npr. če se v raziskavi preučuje vključe-
nost v SMVN v zadnjem mesecu, šolskem letu ali za obdobje celotnega šo-
lanja). Ugotovitve slovenske raziskave (Pečjak in Pirc, 2017) kažejo, da je 3,9
% učencev višjih razredov osnovnih šol in dijakov srednjih šol poročalo, da
so v zadnjih 30 dneh izvajali SMVN; 4,1 % učencev in dijakov pa se je v ena-
kem obdobju znašlo v obeh vlogah (spletni nasilnež-žrtev).
Udeleženost v SMVN se povezuje s psihološkimi stiskami (Patchin in
Hinduja, 2006; Kaiser et al., 2020; Skilbred-Fjeld et al., 2020). Posledice so
114
