Page 105 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 105
zagotavljanje višje k akovosti r azvijanja pismenosti ...
turnimi zasnovami Kurikuluma za vrtce (1999) in Učnega načrta za slo-
venščino (2011). Ugotovitve raziskave kažejo, da se strukturni elementi
obeh nacionalnih dokumentov, to so: cilji, načela, metodike ter priporoči-
la in didaktična izhodišča za strokovne delavce, različno povezujejo s posa-
meznimi področji za razvijanje predopismenjevalnih spretnosti. Dodatne
ugotovitve raziskave kažejo na neenako povezanost predopismenjevalnih
spretnosti v celotnem predšolskem obdobju. To vrzel lahko vzgojitelji za-
polnijo in udejanijo z načelom strokovne avtonomije (Bela knjiga, 2011: 13)
in načelom kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa (Bela knjiga, 2011:
15). Zaradi razlik v povezovanju predopismenjevalnih spretnosti s struk-
turnimi zasnovami, morajo strokovni delavci dobro poznati relevantno
strokovno literaturo, ki se nanaša na razvijanje predopismenjevalnih spret-
nosti otrok v vrtcu in v začetnem šolskem obdobju, da lahko začrtane ci-
lje in načela prenesejo v operativne načrte in aktivnosti prilagajajo razvoj-
nim potrebam otrok.
Kot ugotavlja Skubic (2012), tudi ta raziskava kaže na smiselnost jas-
nejše opredelitve dejavnosti za razvijanje predopismenjevalnih spretnosti.
Zaradi prehajanja otrok iz vrtca v osnovno šolo, kjer se kaže šibko sodelo-
vanje med deležniki in neenaka jezikovna podpora otrokom (Požar Matija-
šič et al., 2017), bi bil smiseln razmislek o poenotenju programskih struktur,
ki bi dajale strokovnim delavcem enotna izhodišče v obeh nacionalnih do-
kumentih na področju razvijanja predopismenjevalnih spretnosti. Dodat-
no bi lahko podali predloge za intenziteto izvajanja predopismenjevalnih
spretnosti ter določili razvojne ravni, ki bi vzgojiteljem v vrtcu služile kot
smernice za pedagoško delo. Tudi Nacionalna strategija za razvoj bralne pi-
smenosti (2019: 5–7) izpostavi celostni in sistemski pristop razvijanja pora-
jajoče se pismenosti, ki se nadaljuje s procesom začetne pismenosti. S tem
nakaže smiselnost vertikalnega povezovanja procesa pismenosti med obe-
ma izobraževalnima programoma. Kljub izsledkom raziskave se je potreb-
no zavedati, da je še tako kakovostno zasnovan kurikularni program zgolj
smernica za uresničevanje pedagoških dejavnosti, od strokovnih delavcev
pa je odvisna implementacija posameznih področij za razvijanje predopi-
smenjevalnih spretnosti.
Literatura
Aerila, Juli-Anna, and Merisuo-Storm Tuula. »Emergent Readers and the Joy
of Reading: A Finnish Perspective.« Creative Education 8, no. 15 (2017):
2485–2500.
105
turnimi zasnovami Kurikuluma za vrtce (1999) in Učnega načrta za slo-
venščino (2011). Ugotovitve raziskave kažejo, da se strukturni elementi
obeh nacionalnih dokumentov, to so: cilji, načela, metodike ter priporoči-
la in didaktična izhodišča za strokovne delavce, različno povezujejo s posa-
meznimi področji za razvijanje predopismenjevalnih spretnosti. Dodatne
ugotovitve raziskave kažejo na neenako povezanost predopismenjevalnih
spretnosti v celotnem predšolskem obdobju. To vrzel lahko vzgojitelji za-
polnijo in udejanijo z načelom strokovne avtonomije (Bela knjiga, 2011: 13)
in načelom kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa (Bela knjiga, 2011:
15). Zaradi razlik v povezovanju predopismenjevalnih spretnosti s struk-
turnimi zasnovami, morajo strokovni delavci dobro poznati relevantno
strokovno literaturo, ki se nanaša na razvijanje predopismenjevalnih spret-
nosti otrok v vrtcu in v začetnem šolskem obdobju, da lahko začrtane ci-
lje in načela prenesejo v operativne načrte in aktivnosti prilagajajo razvoj-
nim potrebam otrok.
Kot ugotavlja Skubic (2012), tudi ta raziskava kaže na smiselnost jas-
nejše opredelitve dejavnosti za razvijanje predopismenjevalnih spretnosti.
Zaradi prehajanja otrok iz vrtca v osnovno šolo, kjer se kaže šibko sodelo-
vanje med deležniki in neenaka jezikovna podpora otrokom (Požar Matija-
šič et al., 2017), bi bil smiseln razmislek o poenotenju programskih struktur,
ki bi dajale strokovnim delavcem enotna izhodišče v obeh nacionalnih do-
kumentih na področju razvijanja predopismenjevalnih spretnosti. Dodat-
no bi lahko podali predloge za intenziteto izvajanja predopismenjevalnih
spretnosti ter določili razvojne ravni, ki bi vzgojiteljem v vrtcu služile kot
smernice za pedagoško delo. Tudi Nacionalna strategija za razvoj bralne pi-
smenosti (2019: 5–7) izpostavi celostni in sistemski pristop razvijanja pora-
jajoče se pismenosti, ki se nadaljuje s procesom začetne pismenosti. S tem
nakaže smiselnost vertikalnega povezovanja procesa pismenosti med obe-
ma izobraževalnima programoma. Kljub izsledkom raziskave se je potreb-
no zavedati, da je še tako kakovostno zasnovan kurikularni program zgolj
smernica za uresničevanje pedagoških dejavnosti, od strokovnih delavcev
pa je odvisna implementacija posameznih področij za razvijanje predopi-
smenjevalnih spretnosti.
Literatura
Aerila, Juli-Anna, and Merisuo-Storm Tuula. »Emergent Readers and the Joy
of Reading: A Finnish Perspective.« Creative Education 8, no. 15 (2017):
2485–2500.
105
