Page 139 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 139
na intelektualnem odru: jan blahoslav
9. 1561, v rokopisu: O vyvolení Božím. Teološka razprava, ki prina
ša Blahoslavovo interpretacijo dvajsetega poglavja Evangelija po
Mateju;
10. 1563–1565, v rokopisu: Pilné rozjímání, sluší-li Řeči Boží, Čtení sva-
tá a epištoly opovrci a na ně více kázání nečiniti. Reakcija na pri
zadevanja škofa Jana Auguste, ki je želel iz češkobratske cerkve
izvreči vso starejšo cerkveno liturgično tradicijo, vključno s pe
rikopami, ter uvesti novo bogoslužno podobo, ki bi temeljila le
na Kredu oz. Apostolski veroizpovedi. Blahoslav zato razpravlja o
kriterijih izbora beril za nedeljske in praznične Božje službe;
11. 1564, v rokopisu: Apologia pro editione cantionalis nova. Obramba
novega češkobratskega kancionala zoper kritiko Martina
Žateckega;
12. 1564: prevod Novega testamenta: Nový zákon vnově do češtiny pře-
ložený oz. Nový zákon z jazyku řeckého do češtiny přeložený; leta
1568 je bilo delo izdano pod naslovom Nový zákon vnově z jazyku
řeckého do češtiny přeložený, Secunda editio diligenter. Gre za naj
pomembnejši Blahoslavov prevod, ki je nastal na podlagi gršči
ne, toda ob upoštevanju sodobnih latinskih, starejših čeških pre
vodov Novega testamenta ter Luthrove biblije. Blahoslavova Nova
zaveza je pozneje v redigirani podobi predstavljala temeljni ka
men Kralicke biblije, izvirno pa je izšla s številnimi komentar
ji, razlagami in konkordancami, leta 1568 pa prvič s filološkimi
in kritičnimi komentarji. Oboje je tedaj predstavljalo vrh češke
biblicistke;
13. 1564, v rokopisu: Prokázání světlé toho, že církev svatá a její uči-
telé nevěřili a nevyznávali o člověčenství Krista Pána, že by bylo
nestvořené a neučiněné. Eksegeza Jn 1,14 »Et Verbum caro factum
est, et habitavit in nobis: et vidimus gloriam ejus, gloriam quasi
unigeniti a Patre plenum gratiae et veritatis.« »In Beseda je posta
la meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, ve
ličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in
resnice.« Omenjena razprava poleg Blahoslavove jezikovne kom
petence odraža predvsem njegov razgled po sodobnem teološkem
spisju reformacije;
14. 1567, v rokopisu: Corollarium oz. Filipika proti misomusom (glej
zgoraj);
139
9. 1561, v rokopisu: O vyvolení Božím. Teološka razprava, ki prina
ša Blahoslavovo interpretacijo dvajsetega poglavja Evangelija po
Mateju;
10. 1563–1565, v rokopisu: Pilné rozjímání, sluší-li Řeči Boží, Čtení sva-
tá a epištoly opovrci a na ně více kázání nečiniti. Reakcija na pri
zadevanja škofa Jana Auguste, ki je želel iz češkobratske cerkve
izvreči vso starejšo cerkveno liturgično tradicijo, vključno s pe
rikopami, ter uvesti novo bogoslužno podobo, ki bi temeljila le
na Kredu oz. Apostolski veroizpovedi. Blahoslav zato razpravlja o
kriterijih izbora beril za nedeljske in praznične Božje službe;
11. 1564, v rokopisu: Apologia pro editione cantionalis nova. Obramba
novega češkobratskega kancionala zoper kritiko Martina
Žateckega;
12. 1564: prevod Novega testamenta: Nový zákon vnově do češtiny pře-
ložený oz. Nový zákon z jazyku řeckého do češtiny přeložený; leta
1568 je bilo delo izdano pod naslovom Nový zákon vnově z jazyku
řeckého do češtiny přeložený, Secunda editio diligenter. Gre za naj
pomembnejši Blahoslavov prevod, ki je nastal na podlagi gršči
ne, toda ob upoštevanju sodobnih latinskih, starejših čeških pre
vodov Novega testamenta ter Luthrove biblije. Blahoslavova Nova
zaveza je pozneje v redigirani podobi predstavljala temeljni ka
men Kralicke biblije, izvirno pa je izšla s številnimi komentar
ji, razlagami in konkordancami, leta 1568 pa prvič s filološkimi
in kritičnimi komentarji. Oboje je tedaj predstavljalo vrh češke
biblicistke;
13. 1564, v rokopisu: Prokázání světlé toho, že církev svatá a její uči-
telé nevěřili a nevyznávali o člověčenství Krista Pána, že by bylo
nestvořené a neučiněné. Eksegeza Jn 1,14 »Et Verbum caro factum
est, et habitavit in nobis: et vidimus gloriam ejus, gloriam quasi
unigeniti a Patre plenum gratiae et veritatis.« »In Beseda je posta
la meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, ve
ličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in
resnice.« Omenjena razprava poleg Blahoslavove jezikovne kom
petence odraža predvsem njegov razgled po sodobnem teološkem
spisju reformacije;
14. 1567, v rokopisu: Corollarium oz. Filipika proti misomusom (glej
zgoraj);
139
