Page 143 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 143
na intelektualnem odru: jan blahoslav
KAdar je pak Iesus bil rojen v'Betlehemi, v'Iudouſki deshe
li, v'zhaſſu Erodesha Krajla: Pole, [poudaril J. V.] tedaj ſo priſh
li Modri od Iutrove deshele v'Ierusalem … (Dalmatinova bibli-
ja, 1584)
Spor, ali pritiče za ecce češki prevod a aj ali a hle, je bil v Blahoslavovem
času precej oster. V Dresdenski bibliji (Drážďanská bible, okoli 1360) je bilo
zapisano a aj, v prvi Severýnovi bibliji (1529) pa a hle in tako odtlej dosled
no. Blahoslav ni soglašal z Václavom Filomatesom, da bi izraz aj zapopadal
izražanje jeze, temveč je menil, da gre za izrazilo nižjega jezikovnega regi
stra zaradi socialnega statusa govorcev:
[120a]22 [K]ot bi s temi svojimi tovariši nikoli ne slišal drugih
Čehov, le pastirje in gnojarje, ki si po poljih drug drugemu vris
kajo etc. [...]
[120b] Predrzno je na vsakem mestu, kjer v latinščini stoji ecce, po
češk o zapisati hle, in to še v Gospodovem zakonu, ki ni bil v češ
čino preveden za to, da bi ga gonjači, ki govorijo po domače, bra
li na paši, temveč za to, da bi bil na občestvenem zboru bogaboje
čih ljudi iz različnih stanov kot volja najvišjega cesarja in gospoda
vsega stvarstva z veliko resnostjo prebiran in bi v njihovih ušesih
zvenel dostojanstveno. Zato ne pritiče prevajalcem besede Božje v
prevodu rabiti vseh mogočih lahkih, gostilniških, pastirskih ipd.
besedi, temveč le takšne, ki bi mogle razumnim ljudem pripomo
či k pobožni resnosti in k dobremu srcu, takšne, ki bodo pomogle
k pozornosti na tisto, o čemer je govora, ne pa služile za smeh ali
spravljale iz prave mere.
[121b] Ali ni neizmerna škoda, da se s takšnimi neprimernimi be
sedami (pa nimam v mislih le ene, temveč številne njej podobne
besede in phrases) in z njihovo nespametno rabo posvinja zakon
Gospodov, Gospoda Jezusa in svetih apostolov besede?
Blahoslav se je pri prevajanju opiral na različne vire, toda primarno na
grško besedilo (Just 2007, 103).23 Odločitev je pojasnil v Gramatiki:
22 Segmentacija besedila je enaka, kot je v zadnji izdaji Blahoslavovega dela (2015).
23 Popis in argumentacijo vseh prevajalskih virov za Blahoslavov Novi testament glej v
Just 2007, 103–136.
143
KAdar je pak Iesus bil rojen v'Betlehemi, v'Iudouſki deshe
li, v'zhaſſu Erodesha Krajla: Pole, [poudaril J. V.] tedaj ſo priſh
li Modri od Iutrove deshele v'Ierusalem … (Dalmatinova bibli-
ja, 1584)
Spor, ali pritiče za ecce češki prevod a aj ali a hle, je bil v Blahoslavovem
času precej oster. V Dresdenski bibliji (Drážďanská bible, okoli 1360) je bilo
zapisano a aj, v prvi Severýnovi bibliji (1529) pa a hle in tako odtlej dosled
no. Blahoslav ni soglašal z Václavom Filomatesom, da bi izraz aj zapopadal
izražanje jeze, temveč je menil, da gre za izrazilo nižjega jezikovnega regi
stra zaradi socialnega statusa govorcev:
[120a]22 [K]ot bi s temi svojimi tovariši nikoli ne slišal drugih
Čehov, le pastirje in gnojarje, ki si po poljih drug drugemu vris
kajo etc. [...]
[120b] Predrzno je na vsakem mestu, kjer v latinščini stoji ecce, po
češk o zapisati hle, in to še v Gospodovem zakonu, ki ni bil v češ
čino preveden za to, da bi ga gonjači, ki govorijo po domače, bra
li na paši, temveč za to, da bi bil na občestvenem zboru bogaboje
čih ljudi iz različnih stanov kot volja najvišjega cesarja in gospoda
vsega stvarstva z veliko resnostjo prebiran in bi v njihovih ušesih
zvenel dostojanstveno. Zato ne pritiče prevajalcem besede Božje v
prevodu rabiti vseh mogočih lahkih, gostilniških, pastirskih ipd.
besedi, temveč le takšne, ki bi mogle razumnim ljudem pripomo
či k pobožni resnosti in k dobremu srcu, takšne, ki bodo pomogle
k pozornosti na tisto, o čemer je govora, ne pa služile za smeh ali
spravljale iz prave mere.
[121b] Ali ni neizmerna škoda, da se s takšnimi neprimernimi be
sedami (pa nimam v mislih le ene, temveč številne njej podobne
besede in phrases) in z njihovo nespametno rabo posvinja zakon
Gospodov, Gospoda Jezusa in svetih apostolov besede?
Blahoslav se je pri prevajanju opiral na različne vire, toda primarno na
grško besedilo (Just 2007, 103).23 Odločitev je pojasnil v Gramatiki:
22 Segmentacija besedila je enaka, kot je v zadnji izdaji Blahoslavovega dela (2015).
23 Popis in argumentacijo vseh prevajalskih virov za Blahoslavov Novi testament glej v
Just 2007, 103–136.
143
