Page 144 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 144
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
[144a] Zakona Gospodovega v češki jezik ne kaže prevajati samo
ex vulgata latina editione in qua plus quam sexcenti loci cor
rupti sunt etc., sed ex graeco textu; ad fontes [poudaril J. V.] enim
reccurendum esse, inter omnes pios et eruditos constat;[24] do
kaz omenjenega glej tudi v papeškem dekretu in obširno pri
Avguštinu.[25] Gotovo je namreč (če bi bilo treba, je mogoče tudi
na široko in dovolj temeljito dokazati), da je moč številne besede
iz grščine lepše prevesti v češčino kot v latinščino ...[26]
Na navedenem mestu prihajata izrazito v ospredje Blahoslavov hu
manistični intelektualni format in temeljni metodološki postulat štu
dija primarnih virov v izvirnem jeziku – ad fontes. Ta je bil tedaj že vsaj
dobro stoletje, od Adnotationes in Novum Testamentum Lorenza Valle
(1444, pod naslovom In Novum testamentum annotationes27 izdal Erazem
Rotterdamski, 1505), del standardnega intelektualnega repertorija tudi pri
prevajanju Svetega pisma. Omenjeno stališče Blahoslava po metodološki
prevajalski plati povezuje s Primožem Trubarjem, ki je, črpajoč iz sorod
nih intelektualnih tokov – iz krščanskega humanizma –, že pri prevajanju
Evangelija po Mateju (1555) v predgovor zapisal:
H drugimu vom poveimo, de mi v le-tim našim prevračenu smo
veden imeili pred sebo ta pravi studenic tiga Noviga testamen
ta, kir ie gerški pissan; raven tiga smo mi tudi gledali na prevra
čene tih novih inu starih vučenikov, kateri so ta Nov testament iz
tiga gerskiga iezica v ta latinski, nemški inu v laški preobernili,
ner več pag na Erazmov Roterodamov Nov testament, h timu so
nom nega Annotationes sylnu pomagale. (Trubar [1555] v Vinkler
2017, 17–8)
Ob bibličnem prevajanju je imel Blahoslav pred očmi predvsem siste
matično in praktično teološke razloge za izbor besedja in izrazil. Biblično
besedilo v češčini je estetiziral in intelektualiziral, z zavestno odločitvijo
24 [I]z latinske izdaje Vulgate, v kateri je več kot šeststo poškodovanih mest, temveč iz
grškega teksta; vsem pobožnim in učenim ljudem je namreč znano, da je treba črpa
ti neposredno iz virov[.]
25 Avrelij Avguštin, De doctrina christiana 2.XI.16, 2.XIII.19, 2.XV.22.
26 Slednje je mogoče razumeti tudi kot del jezikovno obrambne strategije, s katero je
Blahoslav zlasti v predgovoru Gramatike utrjeval položaj knjižne češčine kot jezika
učene kulture napram latinščini, nemščini in celo francoščini (Pražák 1945, 33–4).
27 Omenjeno delo je kot pomembno pomagalo izrecno izpostavil tudi Primož Trubar
pri prevajanju Evangelija po Mateju (Trubar [1555] v Vinkler 2017, 18).
144
[144a] Zakona Gospodovega v češki jezik ne kaže prevajati samo
ex vulgata latina editione in qua plus quam sexcenti loci cor
rupti sunt etc., sed ex graeco textu; ad fontes [poudaril J. V.] enim
reccurendum esse, inter omnes pios et eruditos constat;[24] do
kaz omenjenega glej tudi v papeškem dekretu in obširno pri
Avguštinu.[25] Gotovo je namreč (če bi bilo treba, je mogoče tudi
na široko in dovolj temeljito dokazati), da je moč številne besede
iz grščine lepše prevesti v češčino kot v latinščino ...[26]
Na navedenem mestu prihajata izrazito v ospredje Blahoslavov hu
manistični intelektualni format in temeljni metodološki postulat štu
dija primarnih virov v izvirnem jeziku – ad fontes. Ta je bil tedaj že vsaj
dobro stoletje, od Adnotationes in Novum Testamentum Lorenza Valle
(1444, pod naslovom In Novum testamentum annotationes27 izdal Erazem
Rotterdamski, 1505), del standardnega intelektualnega repertorija tudi pri
prevajanju Svetega pisma. Omenjeno stališče Blahoslava po metodološki
prevajalski plati povezuje s Primožem Trubarjem, ki je, črpajoč iz sorod
nih intelektualnih tokov – iz krščanskega humanizma –, že pri prevajanju
Evangelija po Mateju (1555) v predgovor zapisal:
H drugimu vom poveimo, de mi v le-tim našim prevračenu smo
veden imeili pred sebo ta pravi studenic tiga Noviga testamen
ta, kir ie gerški pissan; raven tiga smo mi tudi gledali na prevra
čene tih novih inu starih vučenikov, kateri so ta Nov testament iz
tiga gerskiga iezica v ta latinski, nemški inu v laški preobernili,
ner več pag na Erazmov Roterodamov Nov testament, h timu so
nom nega Annotationes sylnu pomagale. (Trubar [1555] v Vinkler
2017, 17–8)
Ob bibličnem prevajanju je imel Blahoslav pred očmi predvsem siste
matično in praktično teološke razloge za izbor besedja in izrazil. Biblično
besedilo v češčini je estetiziral in intelektualiziral, z zavestno odločitvijo
24 [I]z latinske izdaje Vulgate, v kateri je več kot šeststo poškodovanih mest, temveč iz
grškega teksta; vsem pobožnim in učenim ljudem je namreč znano, da je treba črpa
ti neposredno iz virov[.]
25 Avrelij Avguštin, De doctrina christiana 2.XI.16, 2.XIII.19, 2.XV.22.
26 Slednje je mogoče razumeti tudi kot del jezikovno obrambne strategije, s katero je
Blahoslav zlasti v predgovoru Gramatike utrjeval položaj knjižne češčine kot jezika
učene kulture napram latinščini, nemščini in celo francoščini (Pražák 1945, 33–4).
27 Omenjeno delo je kot pomembno pomagalo izrecno izpostavil tudi Primož Trubar
pri prevajanju Evangelija po Mateju (Trubar [1555] v Vinkler 2017, 18).
144
