Page 136 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 136
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
trpežljivosti in se ne upirajo niti brezbožnim oblastem, temveč
pravijo, da se je treba zatekati po pomoč in brambo pod Božjo
roko, brez uporabe sile. Luterani pa za razliko od tega služijo brez
razlike na ljudi, kaznovanje in brambo pa prepuščajo posvetni
oblasti.
Po veroučni strani pa
1) se češkobratski upravitelji gmajn skupaj s starešinami držijo
ene misli, medtem ko se med luterani dopušča različne poglede;
2) zastran zakramentov se, četudi se Kristusovim besedam ena
ko veruje, pomen nekoliko različno razlaga. Toda zaradi teh raz
lik eden drugega ne sramotijo, če pa bi kdo na naši strani to ne
umestno počenjal, bi zagotovo ne utekel kazni s strani starešin, in
tako se vsi skupaj trudijo za dobro, kajti o vsem je bil z Luthrom
pred več kot dvajsetimi leti sklenjen prijateljski dogovor. (Molnár,
Rejchrtová in Rejchrt 1977, 150–52)
V Blahoslavovi intelektualni biografiji so tri pomembna obdobja: šola
nje doma in v tujini, boleslavsko in ivančicko obdobje. V prvem se je izobli
koval krščanski humanist, v drugem je začelo nastajati Blahoslavovo pre
vodno delo, ki ga je nato kot škof na Moravskem dodeloval. In tako ustvaril
podstavo epohalnemu delu starejše češke književnosti – Bibliji kralicki. Ta
ima zastran normiranja češkega knjižnega jezika, slovarja, sloga in pravo
pisa v stoletjih po Beli gori v češkem kulturnem miljeju povsem enako funk
cijo, kot jo ima za slovenski jezik Dalmatinova biblija (prim. Breznik 1982,
28): gre za tekstno genealogijo med Novim testamentom Jana Blahoslava in
Šestdelno biblijo ali Biblijo kralicko (1579–1593).
Študij v tujini je moral Blahoslav zaradi bolezni končati že spomladi
1550, zato je odtlej deloval v Mladi Boleslavi, kjer je 1553. postal diakon in še
istega leta češkobratski duhovnik, in nazadnje v Ivančicah na Moravskem,
od 1558. Iz tega kraja je potoval le redko – na sinodo in vizitacije. Se pa je v
svojem zadnjem obdobju (Ivančice) posvečal vodenju cerkve in književni
dejavnosti, toda slednje je moral tu in tam začasn o prekiniti zaradi okoli
ščin, ki so vplivale na delovanje čeških bratov kot cerkve.
To so bili predvsem notranji spori, zlasti z Janom Augusto, mednaro
dni paralelogram razmerij in razmer med reformiranimi cerkvami, v ka
terem so češki bratje ne tako redko postali tarča preganjanja z evangeli
čanske strani, ter politična situacija v Reichu, ki je zaradi Habsburžanov,
od 1526. voljenih na prestol sv. Václava, v Češkem kraljestvu za češke brate
136
trpežljivosti in se ne upirajo niti brezbožnim oblastem, temveč
pravijo, da se je treba zatekati po pomoč in brambo pod Božjo
roko, brez uporabe sile. Luterani pa za razliko od tega služijo brez
razlike na ljudi, kaznovanje in brambo pa prepuščajo posvetni
oblasti.
Po veroučni strani pa
1) se češkobratski upravitelji gmajn skupaj s starešinami držijo
ene misli, medtem ko se med luterani dopušča različne poglede;
2) zastran zakramentov se, četudi se Kristusovim besedam ena
ko veruje, pomen nekoliko različno razlaga. Toda zaradi teh raz
lik eden drugega ne sramotijo, če pa bi kdo na naši strani to ne
umestno počenjal, bi zagotovo ne utekel kazni s strani starešin, in
tako se vsi skupaj trudijo za dobro, kajti o vsem je bil z Luthrom
pred več kot dvajsetimi leti sklenjen prijateljski dogovor. (Molnár,
Rejchrtová in Rejchrt 1977, 150–52)
V Blahoslavovi intelektualni biografiji so tri pomembna obdobja: šola
nje doma in v tujini, boleslavsko in ivančicko obdobje. V prvem se je izobli
koval krščanski humanist, v drugem je začelo nastajati Blahoslavovo pre
vodno delo, ki ga je nato kot škof na Moravskem dodeloval. In tako ustvaril
podstavo epohalnemu delu starejše češke književnosti – Bibliji kralicki. Ta
ima zastran normiranja češkega knjižnega jezika, slovarja, sloga in pravo
pisa v stoletjih po Beli gori v češkem kulturnem miljeju povsem enako funk
cijo, kot jo ima za slovenski jezik Dalmatinova biblija (prim. Breznik 1982,
28): gre za tekstno genealogijo med Novim testamentom Jana Blahoslava in
Šestdelno biblijo ali Biblijo kralicko (1579–1593).
Študij v tujini je moral Blahoslav zaradi bolezni končati že spomladi
1550, zato je odtlej deloval v Mladi Boleslavi, kjer je 1553. postal diakon in še
istega leta češkobratski duhovnik, in nazadnje v Ivančicah na Moravskem,
od 1558. Iz tega kraja je potoval le redko – na sinodo in vizitacije. Se pa je v
svojem zadnjem obdobju (Ivančice) posvečal vodenju cerkve in književni
dejavnosti, toda slednje je moral tu in tam začasn o prekiniti zaradi okoli
ščin, ki so vplivale na delovanje čeških bratov kot cerkve.
To so bili predvsem notranji spori, zlasti z Janom Augusto, mednaro
dni paralelogram razmerij in razmer med reformiranimi cerkvami, v ka
terem so češki bratje ne tako redko postali tarča preganjanja z evangeli
čanske strani, ter politična situacija v Reichu, ki je zaradi Habsburžanov,
od 1526. voljenih na prestol sv. Václava, v Češkem kraljestvu za češke brate
136
