Page 137 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 137
na intelektualnem odru: jan blahoslav
praviloma pomenila zaostrovanje »preživetvenih pogojev«, zlasti z uvelja
vljanjem ukrepov Tridentinskega koncila. Jan Blahoslav je umrl na vizi
taciji v Moravskem Krumlovu 16. novembra 1571, k počitku so ga položi
li v podeželskih Ivančicah, toda mesto še ne petdesetletnega škofa, filologa,
prevajalca, teologa, glasbenega teoretika, urednika in izdajatelja v učeni
kulturi njegove dobe je bilo pomenljivo.
Med njegovimi stiki je najti Philippa Melanchthona, njegovega zeta
Casparja Peucerja (njegova prva žena Magdalena je bila Melanchthonova
hči), sicer uglednega protestantskega teologa, profesorja in tudi rektorja
univerze v Wittenbergu, učenega, toda bojevitega, celo prepirljivega Flacija
Illirika in kalvinca Jana Łaskega, na dvoru kralja Maksimilijana II. pa nje
govega dvornega pridigarja, evangeličana Johanna Sebastiana Pfauserja in
celo kraljevega osebnega zdravnika Johannesa Kraffta (Johannes Crato von
Krafftheim).
Slednji je bil v svojem času pravi zvezdnik učene kulture, svetilnik
medicinske znanosti in dvorni zdravnik treh cesarjev – Ferdinanda I.,
Maksimilijana II. in Rudolfa II., v Wrocłavu je uspešno preganjal celo kugo
(Pestordnung, 1553), v zgodovino znanosti se je trajno vpisal s prvim znanim
zapisanim obdukcijskim poročilom (skupaj s kirurgom Petrom Sumo, ob
dukcija cesarja Maksimilijana II., oktober 1576), njegove notice, zabeleže
ne ob pogrnjeni mizi, nad katero je imela v Luthrovem gospodinjstvu pol
no oblast reformatorjeva soproga Katharina von Bora, pa so bili tudi eden
od virov, ki jih je Johannes Aurifaber uporabljal pri sestavljanju znamenitih
Luthrovih »govorov pri mizi« (Colloquia oder Tischreden Doctor Martini
Lutheri); Krafft je namreč od 1535. študiral na univerzi v Wittenbergu in bil
kar šest let član Luthrovega razširjenega gospodinjstva.
Impulzi za Blahoslavove tekste so, kot pri Primožu Trubarju, prihaja
li iz vsakdanjega življenja, potreb, stisk in težav njegove cerkve, Blahoslav
pa, čeprav humanist, sam pretežno ni bil tvorec novih intelektualnih spre
gledov, konceptov in/ali smeri mišljenja, kot je bil kasneje npr. Jan Amos
Komenský. Blahoslavova avtorska besedila in editorska podjetja je mogoče
kronološko razvrstiti takole:
Avtorska besedila
1. 1547, v rokopisu: O původu Jednoty bratrské a řádu v ní. Gre za
zgodovinopisno-apologetski traktat, v katerem Blahoslav uteme
ljuje tezo, da je Jednota bratská Božja cerkev; avtor je besedilo
137
praviloma pomenila zaostrovanje »preživetvenih pogojev«, zlasti z uvelja
vljanjem ukrepov Tridentinskega koncila. Jan Blahoslav je umrl na vizi
taciji v Moravskem Krumlovu 16. novembra 1571, k počitku so ga položi
li v podeželskih Ivančicah, toda mesto še ne petdesetletnega škofa, filologa,
prevajalca, teologa, glasbenega teoretika, urednika in izdajatelja v učeni
kulturi njegove dobe je bilo pomenljivo.
Med njegovimi stiki je najti Philippa Melanchthona, njegovega zeta
Casparja Peucerja (njegova prva žena Magdalena je bila Melanchthonova
hči), sicer uglednega protestantskega teologa, profesorja in tudi rektorja
univerze v Wittenbergu, učenega, toda bojevitega, celo prepirljivega Flacija
Illirika in kalvinca Jana Łaskega, na dvoru kralja Maksimilijana II. pa nje
govega dvornega pridigarja, evangeličana Johanna Sebastiana Pfauserja in
celo kraljevega osebnega zdravnika Johannesa Kraffta (Johannes Crato von
Krafftheim).
Slednji je bil v svojem času pravi zvezdnik učene kulture, svetilnik
medicinske znanosti in dvorni zdravnik treh cesarjev – Ferdinanda I.,
Maksimilijana II. in Rudolfa II., v Wrocłavu je uspešno preganjal celo kugo
(Pestordnung, 1553), v zgodovino znanosti se je trajno vpisal s prvim znanim
zapisanim obdukcijskim poročilom (skupaj s kirurgom Petrom Sumo, ob
dukcija cesarja Maksimilijana II., oktober 1576), njegove notice, zabeleže
ne ob pogrnjeni mizi, nad katero je imela v Luthrovem gospodinjstvu pol
no oblast reformatorjeva soproga Katharina von Bora, pa so bili tudi eden
od virov, ki jih je Johannes Aurifaber uporabljal pri sestavljanju znamenitih
Luthrovih »govorov pri mizi« (Colloquia oder Tischreden Doctor Martini
Lutheri); Krafft je namreč od 1535. študiral na univerzi v Wittenbergu in bil
kar šest let član Luthrovega razširjenega gospodinjstva.
Impulzi za Blahoslavove tekste so, kot pri Primožu Trubarju, prihaja
li iz vsakdanjega življenja, potreb, stisk in težav njegove cerkve, Blahoslav
pa, čeprav humanist, sam pretežno ni bil tvorec novih intelektualnih spre
gledov, konceptov in/ali smeri mišljenja, kot je bil kasneje npr. Jan Amos
Komenský. Blahoslavova avtorska besedila in editorska podjetja je mogoče
kronološko razvrstiti takole:
Avtorska besedila
1. 1547, v rokopisu: O původu Jednoty bratrské a řádu v ní. Gre za
zgodovinopisno-apologetski traktat, v katerem Blahoslav uteme
ljuje tezo, da je Jednota bratská Božja cerkev; avtor je besedilo
137
