Page 35 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 35
drugi strani na Poljskem in na Malti ni nobenih očitnih razlik med temi tre-
mi kategorijami.

Ker v številnih gospodinjstvih z nizkimi dohodki doma nimajo računalni-
ka, bodo otroci do spletnih učilnic verjetno dostopali prek svojih mobilnih te-
lefonov, zaradi česar je delo težko dokončati in ga naložiti na e-platformo. Še
več, na podlagi podatkov iz vzorca šolskih otrok v Južni Koreji raziskava avtor-
jev Moon et al. (2016) kaže, da je neprestana uporaba pametnih telefonov po-
vezana z občutkom nelagodja v očeh.

Domače učno okolje

35

Slika 5: Možnost otrok za dostopa do mirnega prostora za učenje glede
na kvartil ESCS.
Poleg dostopa do ustreznih digitalnih virov mora biti domače učno oko-
lje učencev primerno za učenje. Vendar pa to morda ne velja do tolikšne mere
pri številnih učencih iz manj privilegiranih družin, ki morajo svoje delo pogos-
to opravljati v majhnem prostoru, ki si ga delijo z drugimi družinskimi člani. To
opažanje podpirajo podatki iz vprašalnika za 15-letnike, ki se šolajo, v raziskavi
PISA 2018. Slika 5 prikazuje delež šolajočih se 15-letnikov iz več držav, ki poro-
čajo, da imajo miren prostor za učenje. V vsaki državi so otroci razdeljeni v šti-
ri kvartilne skupine na podlagi indeksa ekonomskega, socialnega in kulturne-
ga stanja (ESCS) PISA.10 Iz slike 5 je razvidno, da je socialno-ekonomski status

10 Indeks ESCS je ustvarjen na podlagi naslednjih spremenljivk: mednarodni socialno-ekonomski in-
deks poklicnega statusa staršev (HISEI); najvišja stopnja izobrazbe staršev, pretvorjena v leta šolanja;

učenje in neenakost
   30   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40