Page 32 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 32
učencev od prijateljev in učiteljev lahko negativno vpliva na njihove socialno-
-čustvene spretnosti in starši iz bolj privilegiranih okolij morda v teh okoliš-
činah svojim otrokom nudijo boljšo oporo. Poleg tega otroci z nižjim social-
no-ekonomskim statusom verjetno čas v karanteni preživljajo v bolj stresnem
domačem okolju kot otroci z višjim socialnoekonomskim statusom. To trdi-
tev potrjujejo tudi dokazi iz spletne ankete, ki sta jo v Franciji opravila Roma-
in Delès in Filippo Pirone.6 Po začetku epidemije COVID19 delež staršev iz manj
privilegiranih okolij, ki poročajo, da imajo težave v odnosih s svojimi otroki,
znaša 32 %, medtem ko primerljiv podatek za starše iz bolj privilegiranih oko-
lij znaša 24 %.
Delès in Pirone verjameta, da je večja verjetnost, da bo prva skupina star-
šev doživljala finančne težave, pa tudi stres zaradi omejenega skupnega pros-
tora in omejenega števila digitalnih naprav doma.
Količina časa, preživetega doma z otroki
Poleg tega, da imajo starši iz manj privilegiranih okolij nižje ravni kognitiv-
32 nih in nekognitivnih spretnosti, da pomagajo svojim otrokom pri učenju na da-
ljavo, imajo morda tudi manj časa, da se posvetijo svojim otrokom, saj ne mo-
rejo delati od doma. Mlajši otroci bodo pri učenju na domu morda še posebej
potrebovali pomoč staršev, saj nimajo veščin samostojnega učenja, razpona
pozornosti ali socialno-čustvene zrelosti, da bi zelo dolgo uspešno sodelovali
v virtualnih učnih okoljih. Po zelo nedavnem poročilu Inštituta za ekonomsko
politiko (Economic Policy Institute, marec 2020) lahko v ZDA 61,5 % delavcev
v najvišjem plačnem kvartilu dela na daljavo, medtem ko lahko delo na dalja-
vo opravlja manj kot 10 % zaposlenih v kvartilu z najnižjimi plačami.7 Podob-
ne dokaze, prav tako iz ZDA, podaja Yasenov (2020), ki ugotavlja, da imajo de-
lavci z nižjimi plačami do trikrat manjšo možnost, da bi lahko delo nadaljevali
od doma, v primerjavi s tistimi, ki prejemajo višje plače. Tisti z nižjo stopnjo izo-
brazbe, mlajši odrasli, etnične manjšine in priseljenci prav tako nesorazmerno
opravljajo poklice, za katere je manj verjetno, da jih lahko opravljajo od doma.
Finančna sredstva staršev
Učenci iz manj privilegiranih okolij imajo doma manj možnosti za dostop do
digitalnih virov, manjšo verjetnost za primerno domače učno okolje in večjo
verjetnost za pomanjkljivo prehrano.
6 https://www.ouest-france.fr/education/enseignement/ecole-la-maison-des-inegalites-de-
pedagogie-selonles-familles-6830947
7 https://www.epi.org/blog/black-and-hispanic-workers-are-much-less-likely-to-be-able-to-work-
-from-home/.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
-čustvene spretnosti in starši iz bolj privilegiranih okolij morda v teh okoliš-
činah svojim otrokom nudijo boljšo oporo. Poleg tega otroci z nižjim social-
no-ekonomskim statusom verjetno čas v karanteni preživljajo v bolj stresnem
domačem okolju kot otroci z višjim socialnoekonomskim statusom. To trdi-
tev potrjujejo tudi dokazi iz spletne ankete, ki sta jo v Franciji opravila Roma-
in Delès in Filippo Pirone.6 Po začetku epidemije COVID19 delež staršev iz manj
privilegiranih okolij, ki poročajo, da imajo težave v odnosih s svojimi otroki,
znaša 32 %, medtem ko primerljiv podatek za starše iz bolj privilegiranih oko-
lij znaša 24 %.
Delès in Pirone verjameta, da je večja verjetnost, da bo prva skupina star-
šev doživljala finančne težave, pa tudi stres zaradi omejenega skupnega pros-
tora in omejenega števila digitalnih naprav doma.
Količina časa, preživetega doma z otroki
Poleg tega, da imajo starši iz manj privilegiranih okolij nižje ravni kognitiv-
32 nih in nekognitivnih spretnosti, da pomagajo svojim otrokom pri učenju na da-
ljavo, imajo morda tudi manj časa, da se posvetijo svojim otrokom, saj ne mo-
rejo delati od doma. Mlajši otroci bodo pri učenju na domu morda še posebej
potrebovali pomoč staršev, saj nimajo veščin samostojnega učenja, razpona
pozornosti ali socialno-čustvene zrelosti, da bi zelo dolgo uspešno sodelovali
v virtualnih učnih okoljih. Po zelo nedavnem poročilu Inštituta za ekonomsko
politiko (Economic Policy Institute, marec 2020) lahko v ZDA 61,5 % delavcev
v najvišjem plačnem kvartilu dela na daljavo, medtem ko lahko delo na dalja-
vo opravlja manj kot 10 % zaposlenih v kvartilu z najnižjimi plačami.7 Podob-
ne dokaze, prav tako iz ZDA, podaja Yasenov (2020), ki ugotavlja, da imajo de-
lavci z nižjimi plačami do trikrat manjšo možnost, da bi lahko delo nadaljevali
od doma, v primerjavi s tistimi, ki prejemajo višje plače. Tisti z nižjo stopnjo izo-
brazbe, mlajši odrasli, etnične manjšine in priseljenci prav tako nesorazmerno
opravljajo poklice, za katere je manj verjetno, da jih lahko opravljajo od doma.
Finančna sredstva staršev
Učenci iz manj privilegiranih okolij imajo doma manj možnosti za dostop do
digitalnih virov, manjšo verjetnost za primerno domače učno okolje in večjo
verjetnost za pomanjkljivo prehrano.
6 https://www.ouest-france.fr/education/enseignement/ecole-la-maison-des-inegalites-de-
pedagogie-selonles-familles-6830947
7 https://www.epi.org/blog/black-and-hispanic-workers-are-much-less-likely-to-be-able-to-work-
-from-home/.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
