Page 31 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 31
večji razliki v socialnočustvenih veščinah med britanskimi otroki z različ-
nim socialno-ekonomskim statusom. Ugotovili so, da se je neenakost poveča-
la zlasti pri dečkih na dnu lestvice.
Podatke iz raziskave PISA3 (Program mednarodne primerjave dosežkov
učencev in učenk) iz leta 2018 lahko uporabimo za nadaljnji vpogled v zgoraj
omenjeno vprašanje, glede na to, da je bilo 15-letnikom, ki se šolajo, postavlje-
no vprašanje o stopnji čustvene opore, ki jo dobijo od svojih staršev. Slika 2 pri-
kazuje povprečni indeks čustvene opore staršev glede na njihovo izobrazbo.4
Razlikujemo tri kategorije izobrazbe staršev: visoka (vsaj en starš s terciarno iz-
obrazbo), srednja (vsaj en starš z največ srednješolsko izobrazbo) in nizka (oba
starša z doseženo nižjo sekundarne izobrazbo ali manj). Učenci, ki imajo bolj iz-
obražene starše, utegnejo dobiti več čustvene opore kot tisti, ki imajo manj iz-
obražene starše.5 V številnih vzhodnoevropskih državah je razlika med visoko
in nizko kategorijo še posebej velika.
31
Slika 2: Čustvena opora staršev glede na njihovo izobrazbo.
Moroni et al. (2020) trdijo, da bo COVID-19 verjetno še povečal socialno-čustve-
ne razlike med otroki iz bolj privilegiranih in manj privilegiranih okolij. Izolacija
3 Učenci, ki sodelujejo v raziskavi PISA, so stari 15 let. Dodatna opomba pri prevodu: to pomeni, da so
testirani 15-letniki, ne glede na to, v katero raven izobraževanja so vključeni. V Sloveniji npr. so v ve-
čini v srednji šoli.
4 Za informacije o sestavi indeksa glejte OECD (2019).
5 Ta rezultat lahko vsaj delno pripišemo večji verjetnosti, da so starši iz manj ogroženih okolij pod
stresom zaradi negotovosti v zvezi z zaposlitvijo in finančnih težav. Zaradi stresa lahko utrpijo ve-
denjske in čustvene težave in nedosledno vzgajajo otroke (Coger et al. 2010).
učenje in neenakost
nim socialno-ekonomskim statusom. Ugotovili so, da se je neenakost poveča-
la zlasti pri dečkih na dnu lestvice.
Podatke iz raziskave PISA3 (Program mednarodne primerjave dosežkov
učencev in učenk) iz leta 2018 lahko uporabimo za nadaljnji vpogled v zgoraj
omenjeno vprašanje, glede na to, da je bilo 15-letnikom, ki se šolajo, postavlje-
no vprašanje o stopnji čustvene opore, ki jo dobijo od svojih staršev. Slika 2 pri-
kazuje povprečni indeks čustvene opore staršev glede na njihovo izobrazbo.4
Razlikujemo tri kategorije izobrazbe staršev: visoka (vsaj en starš s terciarno iz-
obrazbo), srednja (vsaj en starš z največ srednješolsko izobrazbo) in nizka (oba
starša z doseženo nižjo sekundarne izobrazbo ali manj). Učenci, ki imajo bolj iz-
obražene starše, utegnejo dobiti več čustvene opore kot tisti, ki imajo manj iz-
obražene starše.5 V številnih vzhodnoevropskih državah je razlika med visoko
in nizko kategorijo še posebej velika.
31
Slika 2: Čustvena opora staršev glede na njihovo izobrazbo.
Moroni et al. (2020) trdijo, da bo COVID-19 verjetno še povečal socialno-čustve-
ne razlike med otroki iz bolj privilegiranih in manj privilegiranih okolij. Izolacija
3 Učenci, ki sodelujejo v raziskavi PISA, so stari 15 let. Dodatna opomba pri prevodu: to pomeni, da so
testirani 15-letniki, ne glede na to, v katero raven izobraževanja so vključeni. V Sloveniji npr. so v ve-
čini v srednji šoli.
4 Za informacije o sestavi indeksa glejte OECD (2019).
5 Ta rezultat lahko vsaj delno pripišemo večji verjetnosti, da so starši iz manj ogroženih okolij pod
stresom zaradi negotovosti v zvezi z zaposlitvijo in finančnih težav. Zaradi stresa lahko utrpijo ve-
denjske in čustvene težave in nedosledno vzgajajo otroke (Coger et al. 2010).
učenje in neenakost
