Page 30 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 30
Nefinančna starševska podpora
Starši iz različnih socialno-ekonomskih okolij imajo lahko različne sposob-
nosti (tako v smislu kognitivnih kot nekognitivnih spretnosti) in možnosti, da
podpirajo svoje otroke v njihovem učnem procesu doma med zaprtjem šol.
Kognitivne spretnosti
Raziskave kažejo, da obstaja povezava med kognitivnimi sposobnostmi star-
šev in otrok. Anger in Heineck (2010) ugotavljata, da so kognitivne spretnosti
posameznikov pozitivno povezane z zmožnostjo njihovih staršev, in sklepata,
da ima starševska vzgoja pomembno vlogo pri prenosu kognitivnih sposob-
nosti med generacijami. Bolj izobraženi starši namreč več časa preživijo s svo-
jimi otroki (Sayer el al. 2004) in zdi se, da so bolj vključeni v njihov učni pro-
ces. Holmund et al. (2008) trdijo, da bodo lahko bolj izobraženi starši morda
učinkoviteje pomagali svojim otrokom pri šolskih nalogah. Poleg tega nima-
jo vsi starši digitalnih veščin, potrebnih za pomoč svojim otrokom pri soočanju
30 s tehničnimi izzivi, ki jih prinaša spletno učenje.2 Nekateri od njih, zlasti tisti iz
manj privilegiranih okolij, morda nimajo osnovnih digitalnih znanj, kot so po-
šiljanje epoštnih sporočil, pisanje dokumentov z urejevalnikom besedil ali is-
kanje informacij po internetu. Vigdor et al. (2014) poročajo, da domača raču-
nalniška tehnologija izboljšuje dosežke učencev le v gospodinjstvih, kjer lahko
starši učinkovitejše pomagajo kot inštruktorji za produktivno uporabo sple-
tnih virov.
Različna kakovost vključenosti staršev, ki je odvisna od družinskega ozad-
ja in širšega družbenega okolja, se pogosto šteje za razlog, zakaj naj bi po-
letni odmori povzročili znatno izgubo učenja matematike (v nasprotju z bra-
njem) med prikrajšanimi učenci (Borman in D’Agostino 1996). Čeprav gre lahko
matematika številnim staršem iz manj privilegiranih okolij dejansko dobro od
rok, jim morda primanjkuje znanja o postopkih (npr. matematična načela), ki
so pomembna pri poučevanju (Cooper 2005). Posledično si lahko bolj priza-
devajo izboljšati bralne sposobnosti svojih otrok in manj pozornosti posveti-
jo matematiki.
Nekognitivne spretnosti
Druga pomanjkljivost staršev iz neprivilegiranih družin je ta, da imajo lahko
nižje kognitivne ali socialno-čustvene sposobnosti. Izobrazbe denimo ne ce-
nijo dovolj, da bi otroke spodbudili k učenju, ko so doma (Anderson in Safar
1967, Hatcher 1998, Nash 2003). Attanasio et al. (2020) predstavljajo dokaze o
2 Zhang in Livingstone (2019) pravita, da so visoko izobraženi starši ponavadi bolj digitalno napredni,
tj. uporabljajo več digitalnih naprav in imajo boljše digitalne veščine.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
Starši iz različnih socialno-ekonomskih okolij imajo lahko različne sposob-
nosti (tako v smislu kognitivnih kot nekognitivnih spretnosti) in možnosti, da
podpirajo svoje otroke v njihovem učnem procesu doma med zaprtjem šol.
Kognitivne spretnosti
Raziskave kažejo, da obstaja povezava med kognitivnimi sposobnostmi star-
šev in otrok. Anger in Heineck (2010) ugotavljata, da so kognitivne spretnosti
posameznikov pozitivno povezane z zmožnostjo njihovih staršev, in sklepata,
da ima starševska vzgoja pomembno vlogo pri prenosu kognitivnih sposob-
nosti med generacijami. Bolj izobraženi starši namreč več časa preživijo s svo-
jimi otroki (Sayer el al. 2004) in zdi se, da so bolj vključeni v njihov učni pro-
ces. Holmund et al. (2008) trdijo, da bodo lahko bolj izobraženi starši morda
učinkoviteje pomagali svojim otrokom pri šolskih nalogah. Poleg tega nima-
jo vsi starši digitalnih veščin, potrebnih za pomoč svojim otrokom pri soočanju
30 s tehničnimi izzivi, ki jih prinaša spletno učenje.2 Nekateri od njih, zlasti tisti iz
manj privilegiranih okolij, morda nimajo osnovnih digitalnih znanj, kot so po-
šiljanje epoštnih sporočil, pisanje dokumentov z urejevalnikom besedil ali is-
kanje informacij po internetu. Vigdor et al. (2014) poročajo, da domača raču-
nalniška tehnologija izboljšuje dosežke učencev le v gospodinjstvih, kjer lahko
starši učinkovitejše pomagajo kot inštruktorji za produktivno uporabo sple-
tnih virov.
Različna kakovost vključenosti staršev, ki je odvisna od družinskega ozad-
ja in širšega družbenega okolja, se pogosto šteje za razlog, zakaj naj bi po-
letni odmori povzročili znatno izgubo učenja matematike (v nasprotju z bra-
njem) med prikrajšanimi učenci (Borman in D’Agostino 1996). Čeprav gre lahko
matematika številnim staršem iz manj privilegiranih okolij dejansko dobro od
rok, jim morda primanjkuje znanja o postopkih (npr. matematična načela), ki
so pomembna pri poučevanju (Cooper 2005). Posledično si lahko bolj priza-
devajo izboljšati bralne sposobnosti svojih otrok in manj pozornosti posveti-
jo matematiki.
Nekognitivne spretnosti
Druga pomanjkljivost staršev iz neprivilegiranih družin je ta, da imajo lahko
nižje kognitivne ali socialno-čustvene sposobnosti. Izobrazbe denimo ne ce-
nijo dovolj, da bi otroke spodbudili k učenju, ko so doma (Anderson in Safar
1967, Hatcher 1998, Nash 2003). Attanasio et al. (2020) predstavljajo dokaze o
2 Zhang in Livingstone (2019) pravita, da so visoko izobraženi starši ponavadi bolj digitalno napredni,
tj. uporabljajo več digitalnih naprav in imajo boljše digitalne veščine.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
