Page 36 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 36
pomemben, saj je za učence iz bolj privilegiranih okolij (tiste v najvišjem kvar-
tilu indeksa PISA ESCS) sistematično verjetnejše, da bodo imeli na voljo miren
prostor za učenje. Lahko tudi opazimo, da ima v večini držav manj kot 90 % ot-
rok iz spodnjega kvartila indeksa PISA ESCS dostop do takšnega prostora.
36
Slika 6: Otroci, ki živijo v stanovanju, v katerem pušča streha, ima vlažne
stene, tla ali temelje ali je prisotna plesen na okenskih okvirih ali tleh,
glede na dohodek gospodinjstva v EU, 2018.
Da bi zagotovili dodatne dokaze o socialno-ekonomskih razlikah v doma-
čem učnem okolju v Evropi, je mogoče uporabiti podatke iz raziskave EU-SILC
o deležu otrok (starih od 0 do 17 let), ki živijo v stanovanju, v katerem pušča
streha, ima vlažne stene, tla ali temelje ali je prisotna plesen na okenskih okvi-
rih ali tleh, glede na dohodek gospodinjstva.11 Ta kazalnik, ki se nanaša na kako-
vost bivanja, lahko zajame tudi pomembne razlike glede razmer v domačem
okolju, ki vplivajo na dosežke otrok. Kot je prikazano na sliki 6, za otroke iz go-
spodinjstev, ki so uvrščena pod prag revščine (tj. njihov ekvivalentni dohodek
je nižji od 60 % povprečne vrednosti mediane dohodka), obstaja večja verje-
tnost, da živijo v stanovanjih, kjer so potrebna večja popravila. Obseg razlike v
kakovosti stanovanj med revnimi in nerevnimi gospodinjstvi se v državah tudi
indeks izobraževalnih, kulturnih in materialnih virov v domačem okolju.
11 Upoštevajte, da se podatki nanašajo na leto 2018. Podatki za leto 2019 so na voljo le za nekaj držav.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
tilu indeksa PISA ESCS) sistematično verjetnejše, da bodo imeli na voljo miren
prostor za učenje. Lahko tudi opazimo, da ima v večini držav manj kot 90 % ot-
rok iz spodnjega kvartila indeksa PISA ESCS dostop do takšnega prostora.
36
Slika 6: Otroci, ki živijo v stanovanju, v katerem pušča streha, ima vlažne
stene, tla ali temelje ali je prisotna plesen na okenskih okvirih ali tleh,
glede na dohodek gospodinjstva v EU, 2018.
Da bi zagotovili dodatne dokaze o socialno-ekonomskih razlikah v doma-
čem učnem okolju v Evropi, je mogoče uporabiti podatke iz raziskave EU-SILC
o deležu otrok (starih od 0 do 17 let), ki živijo v stanovanju, v katerem pušča
streha, ima vlažne stene, tla ali temelje ali je prisotna plesen na okenskih okvi-
rih ali tleh, glede na dohodek gospodinjstva.11 Ta kazalnik, ki se nanaša na kako-
vost bivanja, lahko zajame tudi pomembne razlike glede razmer v domačem
okolju, ki vplivajo na dosežke otrok. Kot je prikazano na sliki 6, za otroke iz go-
spodinjstev, ki so uvrščena pod prag revščine (tj. njihov ekvivalentni dohodek
je nižji od 60 % povprečne vrednosti mediane dohodka), obstaja večja verje-
tnost, da živijo v stanovanjih, kjer so potrebna večja popravila. Obseg razlike v
kakovosti stanovanj med revnimi in nerevnimi gospodinjstvi se v državah tudi
indeks izobraževalnih, kulturnih in materialnih virov v domačem okolju.
11 Upoštevajte, da se podatki nanašajo na leto 2018. Podatki za leto 2019 so na voljo le za nekaj držav.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
