Page 38 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 38
sičenih maščob, škodljivo vpliva na možgane ter vpliva na učenje in spomin
(Gómez-Pinilla 2008).
Podatke, prikazane na sliki 7, lahko uporabimo za grobo oceno števila ot-
rok s pomanjkljivo prehrano v Evropi v letu 2018. Smiselno je domnevati, da
so šolski obroki za te otroke še posebej pomembni. Kot je prikazano na sli-
ki 7, si v mnogih državah nad 20 % gospodinjstev z otroki ne more vsak dru-
gi dan privoščiti obroka z mesom, piščancem, ribami (ali vegetarijanskim na-
domestkom). V skladu s pričakovanji pri gospodinjstvih pod pragom revščine
obstaja večje tveganje za podhranjenost, zlasti v vzhodnoevropskih državah
ter v Belgiji in Grčiji.
Dostopnost obšolskih dejavnosti
Zdi se, da se med zaprtjem šol otroci iz bolj privilegiranih okolij običajno bolj
ukvarjajo z obšolskimi učnimi dejavnostmi v primerjavi s tistimi iz manj privile-
giranih okolij. Takšne dejavnosti lahko znatno izboljšajo dosežke učencev, saj
lahko dopolnjujejo in nadgrajujejo vire e-učenja, ki jih nudijo šole. Z uporabo
38 informacij iz spletne ankete, ki jo je med 29. aprilom in 12. majem 2020 izpolni-
lo več kot 4.000 staršev v Veliki Britaniji, Andrew et al. (2020) poročajo, da ima-
jo učenci iz premožnejših družin bistveno večjo možnost za najem zasebnega
inštruktorja kot njihovi vrstniki iz revnejših družin. Pirone meni, da do podob-
ne situacije prihaja tudi v Franciji.15
Šole
Šola predstavlja še en način, s pomočjo katerega lahko koronakriza okrepi so-
cialno neenakost v izobraževanju. Bolj verjetno je namreč, da učenci iz bolj
privilegiranih okolij obiskujejo šole z boljšo digitalno infrastrukturo, kjer imajo
učitelji višjo raven digitalnih veščin.
Digitalna infrastruktura
Otroci iz bolj privilegiranih okolij verjetno pogosteje obiskujejo šole, ki so dob-
ro opremljene z digitalno tehnologijo, in zdi se, da dokazi iz raziskave PISA za
leto 2018 to potrjujejo. Slika 8 prikazuje povprečni indeks razpoložljivosti IKT,
ki jih lahko 15-letniki uporabljajo v šoli16 glede na njihov socialno-ekonomski
15 https://www.repubblica.it/scuola/2020/05/18/news/scuola_didattica_a_distanza-256975788/
16 Indeks razpoložljivosti IKT za učence, ki jih uporabljajo v šoli, se izračuna kot vsota naslednjih 10 po-
stavk: namizni računalnik, prenosni računalnik, tablični računalnik (npr. iPad, BlackBerry, Playbook),
z internetom povezan šolski računalniki, internetna povezava prek brezžičnega omrežja, prostor za
shranjevanje podatkov, povezanih s šolo, npr. mapa za lastne dokumente, ključ USB (pomnilnik),
bralnik e-knjig (npr. Amazon Kindle), projektor (npr. za predstavitve diapozitivov) in interaktivna
(bela) tabla (npr. Smartboard).
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
(Gómez-Pinilla 2008).
Podatke, prikazane na sliki 7, lahko uporabimo za grobo oceno števila ot-
rok s pomanjkljivo prehrano v Evropi v letu 2018. Smiselno je domnevati, da
so šolski obroki za te otroke še posebej pomembni. Kot je prikazano na sli-
ki 7, si v mnogih državah nad 20 % gospodinjstev z otroki ne more vsak dru-
gi dan privoščiti obroka z mesom, piščancem, ribami (ali vegetarijanskim na-
domestkom). V skladu s pričakovanji pri gospodinjstvih pod pragom revščine
obstaja večje tveganje za podhranjenost, zlasti v vzhodnoevropskih državah
ter v Belgiji in Grčiji.
Dostopnost obšolskih dejavnosti
Zdi se, da se med zaprtjem šol otroci iz bolj privilegiranih okolij običajno bolj
ukvarjajo z obšolskimi učnimi dejavnostmi v primerjavi s tistimi iz manj privile-
giranih okolij. Takšne dejavnosti lahko znatno izboljšajo dosežke učencev, saj
lahko dopolnjujejo in nadgrajujejo vire e-učenja, ki jih nudijo šole. Z uporabo
38 informacij iz spletne ankete, ki jo je med 29. aprilom in 12. majem 2020 izpolni-
lo več kot 4.000 staršev v Veliki Britaniji, Andrew et al. (2020) poročajo, da ima-
jo učenci iz premožnejših družin bistveno večjo možnost za najem zasebnega
inštruktorja kot njihovi vrstniki iz revnejših družin. Pirone meni, da do podob-
ne situacije prihaja tudi v Franciji.15
Šole
Šola predstavlja še en način, s pomočjo katerega lahko koronakriza okrepi so-
cialno neenakost v izobraževanju. Bolj verjetno je namreč, da učenci iz bolj
privilegiranih okolij obiskujejo šole z boljšo digitalno infrastrukturo, kjer imajo
učitelji višjo raven digitalnih veščin.
Digitalna infrastruktura
Otroci iz bolj privilegiranih okolij verjetno pogosteje obiskujejo šole, ki so dob-
ro opremljene z digitalno tehnologijo, in zdi se, da dokazi iz raziskave PISA za
leto 2018 to potrjujejo. Slika 8 prikazuje povprečni indeks razpoložljivosti IKT,
ki jih lahko 15-letniki uporabljajo v šoli16 glede na njihov socialno-ekonomski
15 https://www.repubblica.it/scuola/2020/05/18/news/scuola_didattica_a_distanza-256975788/
16 Indeks razpoložljivosti IKT za učence, ki jih uporabljajo v šoli, se izračuna kot vsota naslednjih 10 po-
stavk: namizni računalnik, prenosni računalnik, tablični računalnik (npr. iPad, BlackBerry, Playbook),
z internetom povezan šolski računalniki, internetna povezava prek brezžičnega omrežja, prostor za
shranjevanje podatkov, povezanih s šolo, npr. mapa za lastne dokumente, ključ USB (pomnilnik),
bralnik e-knjig (npr. Amazon Kindle), projektor (npr. za predstavitve diapozitivov) in interaktivna
(bela) tabla (npr. Smartboard).
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
