Page 40 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 40
spletne platforme za učenje, v javnih osnovnih šolah pa je ta rezultat znašal 52
%.18 Več o tem vprašanju lahko izveste s pregledom podatkov iz šolskega vpra-
šalnika PISA za leto 2018. Slika 9 prikazuje delež ravnateljev, ki se »strinjajo« ali
se »povsem strinjajo«, da ima njihova šola dostop do učinkovitega spletnega
okolja za poučevanje/učenje, glede na več držav in vrsto šole. Podatki kažejo,
da je v večini držav bolj verjetno, da imajo zasebne šole, ki jih obiskujejo 15-le-
tniki, bolj učinkovito virtualno učno okolje kot javne šole (vendar to ne velja v
evropskih državah, kot so Slovenija, Avstrija, Italija, Češka, Poljska, Romunija,
Estonija, Malta in Hrvaška). Razlika med zasebnimi in javnimi šolami je še pose-
bej relevantna v Bolgariji, Grčiji in Luksemburgu. Precej velik razkorak je viden
tudi v Sloveniji, vendar je naklonjen javnim šolam.

40

Slika 9: Odstotek ravnateljev šol, ki se »strinjajo« ali se »povsem strinjajo«
z izjavo: »Na voljo imamo učinkovito platformo za spletno učenje«.

Digitalne spretnosti učiteljev

Dodatni kanal, ki lahko prispeva k večji neenakosti pri učnih dosežkih po pre-
hodu iz nespletnega v spletno okolje, je učiteljeva pripravljenost za uporabo
digitalnih tehnologij. Do tega bi prišlo, če bi učenci z nižjim socialno-ekonom-

18 https://schoolsweek.co.uk/coronavirus-fears-lockdown-will-lead-to-a-widening-inequality-gap/

verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45