Page 27 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 27
27
Slika 1: Učenci z virtualnim učnim okoljem v šoli, do katerih lahko
dostopajo izven pouka in šolskih prostorov glede na stopnjo ISCED
in državo, šolsko leto 2017/18.
delovanje staršev. Starši morajo zagotoviti, da so učenci osredotočeni na do-
deljene naloge.
Digitalno izobraževanje ponuja pomembne prednosti za samostojne
učence, starejši učenci pa lahko tudi prilagodijo svoje učenje (Herold 2017).
Do neke mere lahko prevzamejo nadzor nad svojim učenjem, razumejo, kaj
se želijo naučiti, kaj jim je všeč in kakšno podporo potrebujejo. Spletne izobra-
ževalne platforme tem učencem omogočajo, da se učijo v svojem tempu, za-
radi česar je njihov urnik čez dan bolj prilagodljiv. Po drugi strani imajo verje-
tno te prednosti manjši vpliv na odvisnejše učence. Mlajši otroci morda niso
dobro organizirani, notranje motivirani in nimajo veščin za upravljanje časa,
ki jim omogočajo, da izkoristijo prednosti izobraževanja na daljavo. Poleg te-
ga sta pripravljenost učiteljev in pozitiven odnos ključnega pomena za uspeh
spletnih učnih platform. Spletni učitelji bi morali biti sposobni nadomestiti po-
manjkanje telesne prisotnosti z vzpostavitvijo virtualnega okolja, v katerem
se vsi udeleženci počutijo udobno in lahko enostavno dostopajo do učiteljev.
Podatki iz 2. ankete v šolah (v angleščini Second Survey of Schools): IKT
v izobraževanju, ki se nanaša na šolsko leto 2017/18, kaže, da lahko velik del
evropskih učencev in dijakov v povprečju dostopa do virtualnega učnega oko-
lja izven pouka in izven šolskih prostorov.
Vendar se zdi, da obstajajo razlike glede na ravni ISCED. Kot je prikazano
na sliki 1, je v Evropi delež učencev in dijakov, ki imajo možnost pouka na dalja-
zaprtje šolskih ustanov ter šolanje in učenje na daljavo
Slika 1: Učenci z virtualnim učnim okoljem v šoli, do katerih lahko
dostopajo izven pouka in šolskih prostorov glede na stopnjo ISCED
in državo, šolsko leto 2017/18.
delovanje staršev. Starši morajo zagotoviti, da so učenci osredotočeni na do-
deljene naloge.
Digitalno izobraževanje ponuja pomembne prednosti za samostojne
učence, starejši učenci pa lahko tudi prilagodijo svoje učenje (Herold 2017).
Do neke mere lahko prevzamejo nadzor nad svojim učenjem, razumejo, kaj
se želijo naučiti, kaj jim je všeč in kakšno podporo potrebujejo. Spletne izobra-
ževalne platforme tem učencem omogočajo, da se učijo v svojem tempu, za-
radi česar je njihov urnik čez dan bolj prilagodljiv. Po drugi strani imajo verje-
tno te prednosti manjši vpliv na odvisnejše učence. Mlajši otroci morda niso
dobro organizirani, notranje motivirani in nimajo veščin za upravljanje časa,
ki jim omogočajo, da izkoristijo prednosti izobraževanja na daljavo. Poleg te-
ga sta pripravljenost učiteljev in pozitiven odnos ključnega pomena za uspeh
spletnih učnih platform. Spletni učitelji bi morali biti sposobni nadomestiti po-
manjkanje telesne prisotnosti z vzpostavitvijo virtualnega okolja, v katerem
se vsi udeleženci počutijo udobno in lahko enostavno dostopajo do učiteljev.
Podatki iz 2. ankete v šolah (v angleščini Second Survey of Schools): IKT
v izobraževanju, ki se nanaša na šolsko leto 2017/18, kaže, da lahko velik del
evropskih učencev in dijakov v povprečju dostopa do virtualnega učnega oko-
lja izven pouka in izven šolskih prostorov.
Vendar se zdi, da obstajajo razlike glede na ravni ISCED. Kot je prikazano
na sliki 1, je v Evropi delež učencev in dijakov, ki imajo možnost pouka na dalja-
zaprtje šolskih ustanov ter šolanje in učenje na daljavo
