Page 29 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 29
čenje in neenakost 29
Zgoraj navedena literatura o poletni izgubi znanja kaže, da poletne počitnice
ne povzročajo le upada v učenju, ampak tudi poslabšajo neenakost v izobra-
ževanju (Downey et al. 2018). Po »teoriji pipe« (Entwisle et al. 2001) šole zagota-
vljajo približno enake koristi otrokom iz vseh ekonomskih ozadij. Vendar v času,
ko šole ni (na primer med poletnimi počitnicami), ko se uspešnost med otro-
ki z višjim socialnoekonomskim statusom še naprej razvija, ni podobne rasti
pri otrocih z nižjim socialnoekonomskim statusom.1 Nedavni dokazi raziskave
iz Nemčije so skladni s to ugotovitvijo. Meyer et al. (2017) na podlagi podatkov
nemških osnovnih šol ugotavljajo, da učenci, ki obiskujejo šole v skupnostih z
višjimi dohodki, poleti bolj napredujejo pri branju v primerjavi z vrstniki, kate-
rih šole so na območjih z nižjimi dohodki. Prav tako domnevajo, da ima lahko
ta razkorak pomembne dolgoročne posledice. Alexander et al. (2007) trdijo, da
poletni primanjkljaj v petih letih osnovne šole deloma lahko razloži razlike v
praksah v srednjih šolah (priprava na študij ali ne), nedokončanju srednje šole
in štiriletnem obiskovanju fakultete med učenci iz bolj privilegiranih okolij in
vrstniki iz manj privilegiranih okolij.
Podobno COVID-19 in zaprtje šol morda na učence ne vplivata enako, saj
lahko učenci iz manj privilegiranih okolij v tem nujnem obdobju doživijo večje
izgube znanja kot njihovi bolj privilegirani vrstniki. To je lahko posledica razlik
v nefinančni starševski podpori, starševskih finančnih virih, šolah, v katero so
vpisani, in digitalnih spretnostih učencev. Možne razlike v učenju se lahko po-
javijo tudi med domačimi učenci in učenci priseljenci.
1 Ready (2010) trdi, da lahko izpad šole negativno vpliva zlasti na otroke iz manj privilegiranih okolij,
ki imajo od šole več koristi kot tisti iz bolj privilegiranih okolij.
Zgoraj navedena literatura o poletni izgubi znanja kaže, da poletne počitnice
ne povzročajo le upada v učenju, ampak tudi poslabšajo neenakost v izobra-
ževanju (Downey et al. 2018). Po »teoriji pipe« (Entwisle et al. 2001) šole zagota-
vljajo približno enake koristi otrokom iz vseh ekonomskih ozadij. Vendar v času,
ko šole ni (na primer med poletnimi počitnicami), ko se uspešnost med otro-
ki z višjim socialnoekonomskim statusom še naprej razvija, ni podobne rasti
pri otrocih z nižjim socialnoekonomskim statusom.1 Nedavni dokazi raziskave
iz Nemčije so skladni s to ugotovitvijo. Meyer et al. (2017) na podlagi podatkov
nemških osnovnih šol ugotavljajo, da učenci, ki obiskujejo šole v skupnostih z
višjimi dohodki, poleti bolj napredujejo pri branju v primerjavi z vrstniki, kate-
rih šole so na območjih z nižjimi dohodki. Prav tako domnevajo, da ima lahko
ta razkorak pomembne dolgoročne posledice. Alexander et al. (2007) trdijo, da
poletni primanjkljaj v petih letih osnovne šole deloma lahko razloži razlike v
praksah v srednjih šolah (priprava na študij ali ne), nedokončanju srednje šole
in štiriletnem obiskovanju fakultete med učenci iz bolj privilegiranih okolij in
vrstniki iz manj privilegiranih okolij.
Podobno COVID-19 in zaprtje šol morda na učence ne vplivata enako, saj
lahko učenci iz manj privilegiranih okolij v tem nujnem obdobju doživijo večje
izgube znanja kot njihovi bolj privilegirani vrstniki. To je lahko posledica razlik
v nefinančni starševski podpori, starševskih finančnih virih, šolah, v katero so
vpisani, in digitalnih spretnostih učencev. Možne razlike v učenju se lahko po-
javijo tudi med domačimi učenci in učenci priseljenci.
1 Ready (2010) trdi, da lahko izpad šole negativno vpliva zlasti na otroke iz manj privilegiranih okolij,
ki imajo od šole več koristi kot tisti iz bolj privilegiranih okolij.
