Page 26 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 26
socialne ovire med učenci (Watson in Gemin 2008). Čeprav nekateri3 trdijo, da
med socializacijo pri spletnem učenju in tradicionalni srednji šoli ni bistvene
razlike, verjetno to ne drži za nižje ravni izobraževanja. Ameriško nacionalno
izobraževalno združenje (US National Education Association) trdi, da osnov-
nošolski otroci potrebujejo izkušnje v učilnici, saj imajo tako veliko večjo mož-
nost, da bodo komunicirali z vrstniki ali učitelji iz oči v oči namesto prek spleta.4
Pomanjkanje motivacije za učenje
Vlade v več državah (npr. v Španiji in Italiji) so sporočile, da učencem zaradi
epidemije COVID-19 ne bo treba ponavljati šolskega leta ne glede na uspeš-
nost med učenjem na daljavo. Francija je prepovedala uporabo rezultatov
ocenjevanja učencev pri formalnem ocenjevanju »brevet« (izpit za nižjo sre-
dnjo šolo) in »baccalaureat« (matura). Čeprav bi bila odločitev lahko pravična
Sonnemann 2020), številne študije kažejo, da bodo učenci morda bolj zunanje
motivirani za učenje, če vedo, da bodo ocenjeni.5 Elikai in Schuhmann (2010)
26 na primer sklepata, da lahko ocene motivirajo učence za učenje. Austin (1978)
ugotavlja, da so domače naloge, ki so jih učitelji dodelili in preverili, bolj učin-
kovitejše pri izboljševanju dosežkov učencev kot domače naloge, ki so jih sa-
mo dodelili, ne pa tudi preverili.
Izobraževanje na daljavo
Izobraževanje na daljavo igra ključno vlogo, da učencem pomaga pri nadalje-
vanju z učenjem kljub motnjam v izobraževalnih procesih, ki jih povzroča za-
prtje šol in univerz. V zvezi s slednjimi Leung in Keing (2003) proučujeta, kako
se je kitajska univerza v Hong Kongu spomladi leta 2003 odzvala na SARS (hu-
di akutni respiratorni sindrom). Kljub odpadlemu pouku so številni profesor-
ji lahko poučevali prek spleta. Čeprav je bila večina profesorjev že pred krizo
SARS seznanjena s spletnimi učnimi platformami, jih je ta situacija spodbudi-
la, da so odkrili, kako uporabljati bolj zapletene funkcije (npr. pripravo spletnih
kvizov). Baytiyeh (2018) poudarja pomen digitalnih tehnologij pri podpiranju
kontinuitete izobraževanja med kratkotrajnimi zaprtji šol po potresih. Poudar-
ja, kako pomembna je zanesljiva internetna povezava na domu za pomoč pri
dostavi izobraževalnih gradiv. V svojem delu trdi, da je za uspeh spletnega izo-
braževalnega okolja poleg učiteljevega prispevka bistvenega pomena tudi so-
3 Za primer glejte: https://www.asuprepdigital.org/socialization-in-online-learning-vs-traditional-
-high-school/
4 http://blogs.edweek.org/edweek/DigitalEducation/2009/06/socialization_in_virtual_educa_1.
html
5 Notranja motivacija učencev se verjetno ne bo zmanjšala (Cerasoli et al. 2014).
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
med socializacijo pri spletnem učenju in tradicionalni srednji šoli ni bistvene
razlike, verjetno to ne drži za nižje ravni izobraževanja. Ameriško nacionalno
izobraževalno združenje (US National Education Association) trdi, da osnov-
nošolski otroci potrebujejo izkušnje v učilnici, saj imajo tako veliko večjo mož-
nost, da bodo komunicirali z vrstniki ali učitelji iz oči v oči namesto prek spleta.4
Pomanjkanje motivacije za učenje
Vlade v več državah (npr. v Španiji in Italiji) so sporočile, da učencem zaradi
epidemije COVID-19 ne bo treba ponavljati šolskega leta ne glede na uspeš-
nost med učenjem na daljavo. Francija je prepovedala uporabo rezultatov
ocenjevanja učencev pri formalnem ocenjevanju »brevet« (izpit za nižjo sre-
dnjo šolo) in »baccalaureat« (matura). Čeprav bi bila odločitev lahko pravična
Sonnemann 2020), številne študije kažejo, da bodo učenci morda bolj zunanje
motivirani za učenje, če vedo, da bodo ocenjeni.5 Elikai in Schuhmann (2010)
26 na primer sklepata, da lahko ocene motivirajo učence za učenje. Austin (1978)
ugotavlja, da so domače naloge, ki so jih učitelji dodelili in preverili, bolj učin-
kovitejše pri izboljševanju dosežkov učencev kot domače naloge, ki so jih sa-
mo dodelili, ne pa tudi preverili.
Izobraževanje na daljavo
Izobraževanje na daljavo igra ključno vlogo, da učencem pomaga pri nadalje-
vanju z učenjem kljub motnjam v izobraževalnih procesih, ki jih povzroča za-
prtje šol in univerz. V zvezi s slednjimi Leung in Keing (2003) proučujeta, kako
se je kitajska univerza v Hong Kongu spomladi leta 2003 odzvala na SARS (hu-
di akutni respiratorni sindrom). Kljub odpadlemu pouku so številni profesor-
ji lahko poučevali prek spleta. Čeprav je bila večina profesorjev že pred krizo
SARS seznanjena s spletnimi učnimi platformami, jih je ta situacija spodbudi-
la, da so odkrili, kako uporabljati bolj zapletene funkcije (npr. pripravo spletnih
kvizov). Baytiyeh (2018) poudarja pomen digitalnih tehnologij pri podpiranju
kontinuitete izobraževanja med kratkotrajnimi zaprtji šol po potresih. Poudar-
ja, kako pomembna je zanesljiva internetna povezava na domu za pomoč pri
dostavi izobraževalnih gradiv. V svojem delu trdi, da je za uspeh spletnega izo-
braževalnega okolja poleg učiteljevega prispevka bistvenega pomena tudi so-
3 Za primer glejte: https://www.asuprepdigital.org/socialization-in-online-learning-vs-traditional-
-high-school/
4 http://blogs.edweek.org/edweek/DigitalEducation/2009/06/socialization_in_virtual_educa_1.
html
5 Notranja motivacija učencev se verjetno ne bo zmanjšala (Cerasoli et al. 2014).
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
