Page 25 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 25
Simptomi stresa 25
Učenci, ki so zaradi epidemije COVID-19 ostali doma s starši, lahko doživljajo
več stresa in tesnobe. Po mnenju dela avtorjev Sprang in Silman (2013) obsta-
ja večja verjetnost, da bodo otroci, ki so bili med epidemičnimi boleznimi izoli-
rani ali v karanteni, trpeli zaradi akutne stresne motnje, motnje prilagajanja in
žalosti. Takšni negativni psihološki dejavniki lahko posledično škodljivo vpli-
vajo na učenje (Kuban in Steele 2011). Njihove simptome stresa je mogoče pri-
merjati s simptomi, ki nastanejo po pustošenju orkanov ali po potresih. Di Pi-
etro (2018) v zvezi s terciarnim izobraževanjem denimo uporablja standardni
pristop »razlike v razlikah«, s katerim proučuje vpliv potresa v L’Aquili na uč-
no uspešnost študentov, ki študirajo na lokalni univerzi. Po tem dogodku je
obstajala večja verjetnost, da bo veliko študentov razvilo simptome posttrav-
matske stresne motnje, ki vključujejo slabo koncentracijo, depresijo, tesnobo
in nespečnost. Empirični rezultati kažejo, da je potres v L’Aquili pri študentih
zmanjšal verjetnost, da bodo pravočasno diplomirali, in rahlo povečal verjet
nost, da bodo opustili študij.
Sprememba v načinu interakcije med učenci
Znano je, da vrstniki v šolskem okolju vplivajo na dosežke. Če so učenci v učil-
nici, imajo priložnost za sodelovanje s sošolci, s čimer lahko dosežejo po-
membne pozitivne zunanje učinke. Vrstniki pa lahko drug na drugega vplivajo
prek različnih kanalov. Učenci se lahko učijo drug od drugega in se skupaj iz-
boljšajo. Visoki dosežki sošolcev lahko učenca motivirajo (zaradi tekmovalnos-
ti ali družbenega vpliva), da se bolj trudi. Po zaslugi svojih vrstnikov lahko uče-
nec razvije tudi zanimanje za branje ali matematiko (Sacerdote 2011).
Poleg tega dejavnosti v učilnici predstavljajo osrednjo vlogo pri pomoči
učencem na področju pridobivanja socialnih veščin, ki pomembno vplivajo na
njihovo prihodnjo osebno in poklicno rast (Goodman et al. 2015). Interakcija z
učitelji in drugimi učenci je bistvena za razvoj pozitivne samopodobe, samo-
zavesti in občutka identitete. Prav tako izboljšuje sposobnost učencev za delo
v skupinah na sodelovalen in produktiven način. Obstajajo pomembni doka-
zi, ki kažejo, da so socialne spretnosti pozitivno povezane s kognitivnimi vešči-
nami in z uspešnostjo v šoli (Malecki in Elliot 2002, Cunha in Heckman 2007).
Pomembno pa je upoštevati, da tudi spletne učne platforme ponujajo
možnosti za socializacijo. Ne samo, da vključujejo interakcijo in komunikacijo,
ki temelji na pouku (vključno z osebnimi stiki in skupinskimi projekti), temveč
pogosto zagotavljajo tudi izvenšolske dejavnosti, kot so na primer spletni klu-
bi. Ena od prednosti spletne socializacije je, da odpravlja ali znatno zmanjšuje
zaprtje šolskih ustanov ter šolanje in učenje na daljavo
Učenci, ki so zaradi epidemije COVID-19 ostali doma s starši, lahko doživljajo
več stresa in tesnobe. Po mnenju dela avtorjev Sprang in Silman (2013) obsta-
ja večja verjetnost, da bodo otroci, ki so bili med epidemičnimi boleznimi izoli-
rani ali v karanteni, trpeli zaradi akutne stresne motnje, motnje prilagajanja in
žalosti. Takšni negativni psihološki dejavniki lahko posledično škodljivo vpli-
vajo na učenje (Kuban in Steele 2011). Njihove simptome stresa je mogoče pri-
merjati s simptomi, ki nastanejo po pustošenju orkanov ali po potresih. Di Pi-
etro (2018) v zvezi s terciarnim izobraževanjem denimo uporablja standardni
pristop »razlike v razlikah«, s katerim proučuje vpliv potresa v L’Aquili na uč-
no uspešnost študentov, ki študirajo na lokalni univerzi. Po tem dogodku je
obstajala večja verjetnost, da bo veliko študentov razvilo simptome posttrav-
matske stresne motnje, ki vključujejo slabo koncentracijo, depresijo, tesnobo
in nespečnost. Empirični rezultati kažejo, da je potres v L’Aquili pri študentih
zmanjšal verjetnost, da bodo pravočasno diplomirali, in rahlo povečal verjet
nost, da bodo opustili študij.
Sprememba v načinu interakcije med učenci
Znano je, da vrstniki v šolskem okolju vplivajo na dosežke. Če so učenci v učil-
nici, imajo priložnost za sodelovanje s sošolci, s čimer lahko dosežejo po-
membne pozitivne zunanje učinke. Vrstniki pa lahko drug na drugega vplivajo
prek različnih kanalov. Učenci se lahko učijo drug od drugega in se skupaj iz-
boljšajo. Visoki dosežki sošolcev lahko učenca motivirajo (zaradi tekmovalnos-
ti ali družbenega vpliva), da se bolj trudi. Po zaslugi svojih vrstnikov lahko uče-
nec razvije tudi zanimanje za branje ali matematiko (Sacerdote 2011).
Poleg tega dejavnosti v učilnici predstavljajo osrednjo vlogo pri pomoči
učencem na področju pridobivanja socialnih veščin, ki pomembno vplivajo na
njihovo prihodnjo osebno in poklicno rast (Goodman et al. 2015). Interakcija z
učitelji in drugimi učenci je bistvena za razvoj pozitivne samopodobe, samo-
zavesti in občutka identitete. Prav tako izboljšuje sposobnost učencev za delo
v skupinah na sodelovalen in produktiven način. Obstajajo pomembni doka-
zi, ki kažejo, da so socialne spretnosti pozitivno povezane s kognitivnimi vešči-
nami in z uspešnostjo v šoli (Malecki in Elliot 2002, Cunha in Heckman 2007).
Pomembno pa je upoštevati, da tudi spletne učne platforme ponujajo
možnosti za socializacijo. Ne samo, da vključujejo interakcijo in komunikacijo,
ki temelji na pouku (vključno z osebnimi stiki in skupinskimi projekti), temveč
pogosto zagotavljajo tudi izvenšolske dejavnosti, kot so na primer spletni klu-
bi. Ena od prednosti spletne socializacije je, da odpravlja ali znatno zmanjšuje
zaprtje šolskih ustanov ter šolanje in učenje na daljavo
