Page 24 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 24
Carlsson et al. (2015) so analizirali situacijo, v kateri so imeli švedski dečki
na voljo različno število dni, da se pripravijo na sklop kognitivnih testov. Ugo-
tavljajo, da dodatnih 10 dni pouka pomeni boljše ocene na testih kristalizirane
inteligence (sinonimi in testi tehničnega razumevanja) za približno 1 % stan-
dardnega odklona. Marcotte in Hemelt (2008) ugotavljata, da znatno sneže-
nje (kar pomeni manjše število dni, preživetih v šoli) vpliva na nižjo uspešnost
učencev v Marylandu. Lavy (2015) raziskuje, kako razlike v času poučevanja po
državi vplivajo na učenje, in ugotavlja, da so takšne razlike pomembne: doda-
tna ura na teden skozi celo šolsko leto pri glavnih predmetih zviša ocene rezul-
tatov za približno 6 % standardnega odklona. Nekatere študije kažejo, da (up-
ravičeno in neupravičeno) izostajanje od pouka negativno vpliva na uspešnost
učencev. Stanca (2006) na primer ugotavlja, da, ob upoštevanju neizmerljivih
lastnosti (npr. motivacije, truda), obiskovanje pouka kaže statistično pomem-
ben in količinsko relevanten vpliv na učenje učencev. Aucejo in Romano (2016)
raziskujeta, kako dolžina šolskega koledarja vpliva na uspešnost rezultatov
preizkusov znanja. Na podlagi administrativnih podatkov javnih šol v Sever-
24 ni Karolini sta ugotovila, da podaljšanje šolskega leta za 10 dni izboljša rezul-
tate preizkusov pri matematiki in branju za 1,7 % oziroma 0,8 % standardnega
odklona. Belot in Webbink (2010) proučujeta, kako je stavka učiteljev, ki je po-
tekala med majem in novembrom 1990 v belgijski francoski skupnosti, vpliva-
la na dosežke učencev. Ugotavljata, da je ta dogodek zmanjšal učne dosežke
in povzročil pogostejše ponavljanje razredov. Podobne dokaze ima tudi Baker
(2013), ki proučuje posledice učiteljskih industrijskih ukrepov v provinci Onta-
rio v Kanadi in ugotavlja, da so imele te stavke statistično pomemben škodljiv
vpliv na višanje rezultata pri testu.

Drugi sklop raziskav, ki nam lahko pomaga razumeti morebiten vpliv za-
mujenega časa učenja, se osredotoča na poletne počitnice. Čas poletnih po-
čitnic je podoben naravnemu eksperimentu, ki nam omogoča analiziranje
kognitivnega razvoja otrok, ko so doma in ne v šoli. V literaturi je razvidno so-
glasno mnenje, da poletne počitnice pri učencih povzročajo izgubo znanja.
Cooper et al. (1996) sklepajo, da se povprečni rezultati preizkusov znanja ame-
riških učencev med poletnimi počitnicami znižajo za enomesečno količino po-
uka. Shinwell in Defeyter (2017) ugotavljata, da na Škotskem in na severovzho-
du Anglije osnovnošolci po 7-tedenskem poletnem premoru izgubijo znanje
na področju črkovanja.

Podobno MacCall et al. (2015) dokazujejo, da učenci na ravni nižjih srednjih
šol v Avstriji po 9-tedenskih poletnih počitnicah izgubljajo znanje tako na pod­
ročju reševanja aritmetičnih problemov kot tudi črkovanja.

test, manjšega števila šolskih ur, več odsotnosti iz šole, stavk učiteljev ali celo skrajšanega šolske-
ga koledarja.

verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29