Page 23 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 23
aprtje šolskih ustanov ter šolanje 23
in učenje na daljavo
Zaprtje šolskih ustanov in izvajanje izobraževanja na daljavo lahko negativno
vplivata na učenje na štiri različne načine: manj časa je namenjenega učenju,
pričnejo se kazati simptomi stresa, spremeni se način interakcije med učenci in
pojavi se pomanjkanje motivacije za učenje. Kljub temu pa je šolanje na dalja-
vo ključnega pomena za zagotavljanje kontinuitete učenja v okoliščinah, ko je
pouk v živo začasno prekinjen.
Manj časa, namenjenega učenju
Formalno učenje večine otrok poteka v šolah, zaradi zaprtja šolskih ustanov
in prehoda v oddaljeno učno okolje pa lahko otroci učenju namenijo manj ča-
sa. Glede na raziskavo Schul-Barometer, ki je potekala od 25. marca do 5. aprila
2020 in ki je bila namenjena avstrijskim, švicarskim in nemškim učencem, sta-
rimi med 10 in 19 let,1 se je tedenski čas učenja učencev med karanteno zaradi
epidemije COVID-19 zmanjšal za 4 do 8 ur v primerjavi s časom, ko so šole od-
prte (Huber et al. 2020). Poleg tega vsak peti učenec trdi, da se uči manj kot 9
ur na teden.
Če odmislimo vprašanje učinkovitosti poučevanja v razredu v primerjavi s
spletnim poučevanjem (na kratko je obravnavano v prilogi 1), številne študije
dosledno kažejo, da lahko manj časa, namenjenega učenju, privede do izgu-
be znanja.2
1 Ustrezen vprašalnik je bil poslan po e-pošti šolskim administratorjem z zahtevo, da ga pošljejo
učencem. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 2.152 učencev.
2 Opazimo lahko, da se te študije opirajo na različne vire v zvezi z (eksogenimi) spremembami v dol-
žini učenja: do krajšega trajanja učenja lahko prihaja zaradi manjšega števila dni za pripravo na
in učenje na daljavo
Zaprtje šolskih ustanov in izvajanje izobraževanja na daljavo lahko negativno
vplivata na učenje na štiri različne načine: manj časa je namenjenega učenju,
pričnejo se kazati simptomi stresa, spremeni se način interakcije med učenci in
pojavi se pomanjkanje motivacije za učenje. Kljub temu pa je šolanje na dalja-
vo ključnega pomena za zagotavljanje kontinuitete učenja v okoliščinah, ko je
pouk v živo začasno prekinjen.
Manj časa, namenjenega učenju
Formalno učenje večine otrok poteka v šolah, zaradi zaprtja šolskih ustanov
in prehoda v oddaljeno učno okolje pa lahko otroci učenju namenijo manj ča-
sa. Glede na raziskavo Schul-Barometer, ki je potekala od 25. marca do 5. aprila
2020 in ki je bila namenjena avstrijskim, švicarskim in nemškim učencem, sta-
rimi med 10 in 19 let,1 se je tedenski čas učenja učencev med karanteno zaradi
epidemije COVID-19 zmanjšal za 4 do 8 ur v primerjavi s časom, ko so šole od-
prte (Huber et al. 2020). Poleg tega vsak peti učenec trdi, da se uči manj kot 9
ur na teden.
Če odmislimo vprašanje učinkovitosti poučevanja v razredu v primerjavi s
spletnim poučevanjem (na kratko je obravnavano v prilogi 1), številne študije
dosledno kažejo, da lahko manj časa, namenjenega učenju, privede do izgu-
be znanja.2
1 Ustrezen vprašalnik je bil poslan po e-pošti šolskim administratorjem z zahtevo, da ga pošljejo
učencem. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 2.152 učencev.
2 Opazimo lahko, da se te študije opirajo na različne vire v zvezi z (eksogenimi) spremembami v dol-
žini učenja: do krajšega trajanja učenja lahko prihaja zaradi manjšega števila dni za pripravo na
