Page 21 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 21
vod 21
Izobraževalne ustanove so se v veliki večini držav po vsem svetu odločile, da v
poskusu zajezitve širjenja epidemije COVID-19 začasno prekinejo pouk v živo
in preidejo na model pouka na daljavo. Po podatkih Unesca so se konec apri-
la 2020 zaprle izobraževalne ustanove v 186 državah, kar je vplivalo na približ-
no 74 % vseh učencev, ki so v šole vpisani po vsem svetu.1 V mnogih državah so
šole zaprte od začetka marca 2020, medtem ko so v drugih (npr. na Kitajskem
in v Južni Koreji) pouk v živo prekinili že januarja 2020.2 Več držav (npr. Malta,
Portugalska in Irska) je sporočilo, da to šolsko leto ne bodo ponovno odprle
formalnega izobraževalnega sistema, in sicer delno ali v celoti, medtem ko so
ga v drugih državah (npr. Danska, Nemčija, Francija, Grčija in Poljska) postopo-
ma delno ali v celoti znova odprli aprila/maja, da bi olajšali ocenjevanje in izda-
janje spričeval, odvisno od nasvetov zdravstvene stroke za ponovno odprtje.
Kakšen bo najverjetnejši učinek dolgotrajnega zaprtja šol, ki ga je povzro-
čila epidemija COVID-19, na kratkoročno učenje otrok? Bo kriza nanj vplivala
tudi v dolgoročnem smislu? Čeprav je trenutno stanje brez primere in je težko
napovedati njegov učinek na učne dosežke, je ob pomanjkanju ustreznih po-
datkov koristno preveriti ekonomsko in sociološko literaturo, da bi bolje razu-
meli, kako lahko virus in zaprtje šolskih ustanov vplivata na izobraževanje in
učenje. To analizo dopolnjujejo nedavni relevantni statistični podatki in podat-
ki iz različnih virov, vključno z raziskavami PISA, ICILS, PIRLS ter študijo TALIS.
Poročilo se ne osredotoča na določeno raven izobraževanja ali starostno
skupino učencev. Medtem ko večina predloženih argumentov velja za vse
1 Podatke v realnem času najdete tukaj: https://en.unesco.org/covid19/educationresponse.
2 Več podrobnosti o odzivih različnih držav na koronakrizo na področju izobraževanja je na voljo v
Reimers in Schleicher (2020).
Izobraževalne ustanove so se v veliki večini držav po vsem svetu odločile, da v
poskusu zajezitve širjenja epidemije COVID-19 začasno prekinejo pouk v živo
in preidejo na model pouka na daljavo. Po podatkih Unesca so se konec apri-
la 2020 zaprle izobraževalne ustanove v 186 državah, kar je vplivalo na približ-
no 74 % vseh učencev, ki so v šole vpisani po vsem svetu.1 V mnogih državah so
šole zaprte od začetka marca 2020, medtem ko so v drugih (npr. na Kitajskem
in v Južni Koreji) pouk v živo prekinili že januarja 2020.2 Več držav (npr. Malta,
Portugalska in Irska) je sporočilo, da to šolsko leto ne bodo ponovno odprle
formalnega izobraževalnega sistema, in sicer delno ali v celoti, medtem ko so
ga v drugih državah (npr. Danska, Nemčija, Francija, Grčija in Poljska) postopo-
ma delno ali v celoti znova odprli aprila/maja, da bi olajšali ocenjevanje in izda-
janje spričeval, odvisno od nasvetov zdravstvene stroke za ponovno odprtje.
Kakšen bo najverjetnejši učinek dolgotrajnega zaprtja šol, ki ga je povzro-
čila epidemija COVID-19, na kratkoročno učenje otrok? Bo kriza nanj vplivala
tudi v dolgoročnem smislu? Čeprav je trenutno stanje brez primere in je težko
napovedati njegov učinek na učne dosežke, je ob pomanjkanju ustreznih po-
datkov koristno preveriti ekonomsko in sociološko literaturo, da bi bolje razu-
meli, kako lahko virus in zaprtje šolskih ustanov vplivata na izobraževanje in
učenje. To analizo dopolnjujejo nedavni relevantni statistični podatki in podat-
ki iz različnih virov, vključno z raziskavami PISA, ICILS, PIRLS ter študijo TALIS.
Poročilo se ne osredotoča na določeno raven izobraževanja ali starostno
skupino učencev. Medtem ko večina predloženih argumentov velja za vse
1 Podatke v realnem času najdete tukaj: https://en.unesco.org/covid19/educationresponse.
2 Več podrobnosti o odzivih različnih držav na koronakrizo na področju izobraževanja je na voljo v
Reimers in Schleicher (2020).
