Page 20 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

– Usvojitev ustreznih virtualnih učnih okolij: virtualna učna okolja lahko
učencem omogočijo dostop do izobraževalnih virov, povežejo učence
z učitelji in olajšajo pouk na daljavo.

– Ponovni premislek o vlogi izobraževanja prek televizije in radia: takšno
izobraževanje lahko učinkovito dopolni spletne programe, saj omogo-
ča poučevanje tistim, ki nimajo dostopa do interneta, in izenačuje uč-
ne metode in gradivo po šolah v državi ali regiji.

– Izboljšanje razpoložljivosti učnih tehnologij za učence s posebnimi
potrebami: digitalne tehnologije lahko uporabnikom predstavljajo ko-
ristno podporo, zlasti če so del skladnega in splošnega procesa.

– Podpora učiteljem: učitelji bi se morali naučiti, kako prilagoditi svo-
jo vlogo razmeram, v katerih lahko komunicirajo samo prek spleta in
v katerih lahko tudi učenci, ki so v šoli običajno uspešni, izgubijo mo-
tivacijo ob prehodu na spletno učenje. Ključnega pomena je izboljša-
nje digitalnih kompetenc učiteljev v vseh obdobjih in zagotovitev, da
so dobro usposobljeni za pedagoške pristope, ki so najbolj primerni za
spletno učenje in mešane modele.

20 – Podpora staršem, da pomagajo svojim otrokom: starši so bistveni ele-
ment, še bolj pa za mlajše učence, ki se ne morejo sami spopasti z izzivi
spletnega učenja. Starši morajo biti vključeni v oblikovanje strategije
in njeno izvajanje, saj morajo v celoti razumeti, kaj se poučuje in zakaj.
Redna in podrobna komunikacija med starši, učitelji in šolo je temeljni
element uspešne strategije spletnega učenja.

verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje