Page 19 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 19
je stopnja otrokovih kognitivnih in socialno-čustvenih spretnosti dober na- 19
povedovalec poznejših dosežkov. Učenci, ki so na teh področjih manj nadar-
jeni, imajo ponavadi nižjo izobrazbo in slabše možnosti na trgu dela, tako gle-
de zaposlitve kot višine plače. Zato obstaja tveganje, da se lahko kratkoročne
neenakosti, ki jih je povzročila epidemija COVID-19, ob pomanjkanju ustreznih
političnih ukrepov na dolgi rok ohranijo ali celo povečajo, kar bo v prihodnosti
še poglobilo ekonomsko neenakost.
Nazadnje pa je izgubo znanja, ki so jo utrpeli učenci med koronaviru-
sno krizo, zanimivo postaviti v širšo perspektivo. Takšna izguba bo pomenila
zmanjšanje razpoložljivega človeškega kapitala, kar bo negativno vplivalo na
rast produktivnosti, inovacije in zaposlovanje, vključno z nižjimi dohodki v pri-
hodnosti za starostne skupine učencev, ki jih je neposredno prizadelo zaprtje
šol. Če vzamemo primer: po grobih ocenah bo skupna izguba letnega zasluž-
ka, ki jo bodo doživeli francoski osnovnošolci zaradi karantene med epidemi-
jo COVID-19, znašala med 700 in 800 milijoni EUR. Te številke so še veliko večje,
če seštejemo izgube zaslužka udeležencev na vseh izobraževalnih ravneh. To-
vrsten premislek in te številke bi morali upoštevati oblikovalci politik, ko se od-
ločajo o proračunu, ki ga bodo vložili za blaženje škodljivih učinkov epidemije
COVID-19 na izobraževanje.
Posledice epidemije COVID-19 na izobraževanje za oblikovalce politik
predstavljajo najmanj dva ključna izziva. Najprej je treba sprejeti ukrepe za za-
gotovitev, da bodo ranljivejši učenci lahko nadoknadili izgubo znanja, ki so
jo doživeli med zaprtjem šol. To je treba storiti hitro in učinkovito, da se pre-
preči, da bi takšna kriza povzročila trajno izobraževalno in ekonomsko neena-
kost. Drugič, glede na to, da obstaja možnost, da izobraževalne ustanove v pri-
hodnjem šolskem letu začasno ali dolgoročno ne bodo mogle v celoti delovati
na pristopu v živo, je treba uvesti druge načine poučevanja in učenja. Čeprav
je mešan/rotacijski učni sistem (z elementi spletnega poučevanja in poučeva-
nja v živo) zanimiva možnost, je pomembno upoštevati, da: 1) zahteva spremi-
njanje količine in kakovosti učnih zmogljivosti, 2) zahteva revizijo kurikula, 3)
imajo mlajši otroci težave pri prilagajanju na ta model, zlasti kar zadeva sple-
tno učenje in 4) razporeditev prostorov v mnogih obstoječih šolskih zgradbah
morda ni primerna za vzdrževanje medosebne razdalje.
Del uspešne strategije, ki vključuje spletno poučevanje in učenje ter pou-
čevanje in učenje v živo, bi morali biti naslednji elementi:
– Zagotovitev dostopa do interneta in razpoložljivost računalnikov, pre-
nosnih računalnikov ali tabličnih računalnikov: dostop do interneta z
ustrezno hitrostjo in do ustreznih orodij IKT so osnovni predpogoj za
katero koli strategijo spletnega poučevanja in učenja.
povzetek
povedovalec poznejših dosežkov. Učenci, ki so na teh področjih manj nadar-
jeni, imajo ponavadi nižjo izobrazbo in slabše možnosti na trgu dela, tako gle-
de zaposlitve kot višine plače. Zato obstaja tveganje, da se lahko kratkoročne
neenakosti, ki jih je povzročila epidemija COVID-19, ob pomanjkanju ustreznih
političnih ukrepov na dolgi rok ohranijo ali celo povečajo, kar bo v prihodnosti
še poglobilo ekonomsko neenakost.
Nazadnje pa je izgubo znanja, ki so jo utrpeli učenci med koronaviru-
sno krizo, zanimivo postaviti v širšo perspektivo. Takšna izguba bo pomenila
zmanjšanje razpoložljivega človeškega kapitala, kar bo negativno vplivalo na
rast produktivnosti, inovacije in zaposlovanje, vključno z nižjimi dohodki v pri-
hodnosti za starostne skupine učencev, ki jih je neposredno prizadelo zaprtje
šol. Če vzamemo primer: po grobih ocenah bo skupna izguba letnega zasluž-
ka, ki jo bodo doživeli francoski osnovnošolci zaradi karantene med epidemi-
jo COVID-19, znašala med 700 in 800 milijoni EUR. Te številke so še veliko večje,
če seštejemo izgube zaslužka udeležencev na vseh izobraževalnih ravneh. To-
vrsten premislek in te številke bi morali upoštevati oblikovalci politik, ko se od-
ločajo o proračunu, ki ga bodo vložili za blaženje škodljivih učinkov epidemije
COVID-19 na izobraževanje.
Posledice epidemije COVID-19 na izobraževanje za oblikovalce politik
predstavljajo najmanj dva ključna izziva. Najprej je treba sprejeti ukrepe za za-
gotovitev, da bodo ranljivejši učenci lahko nadoknadili izgubo znanja, ki so
jo doživeli med zaprtjem šol. To je treba storiti hitro in učinkovito, da se pre-
preči, da bi takšna kriza povzročila trajno izobraževalno in ekonomsko neena-
kost. Drugič, glede na to, da obstaja možnost, da izobraževalne ustanove v pri-
hodnjem šolskem letu začasno ali dolgoročno ne bodo mogle v celoti delovati
na pristopu v živo, je treba uvesti druge načine poučevanja in učenja. Čeprav
je mešan/rotacijski učni sistem (z elementi spletnega poučevanja in poučeva-
nja v živo) zanimiva možnost, je pomembno upoštevati, da: 1) zahteva spremi-
njanje količine in kakovosti učnih zmogljivosti, 2) zahteva revizijo kurikula, 3)
imajo mlajši otroci težave pri prilagajanju na ta model, zlasti kar zadeva sple-
tno učenje in 4) razporeditev prostorov v mnogih obstoječih šolskih zgradbah
morda ni primerna za vzdrževanje medosebne razdalje.
Del uspešne strategije, ki vključuje spletno poučevanje in učenje ter pou-
čevanje in učenje v živo, bi morali biti naslednji elementi:
– Zagotovitev dostopa do interneta in razpoložljivost računalnikov, pre-
nosnih računalnikov ali tabličnih računalnikov: dostop do interneta z
ustrezno hitrostjo in do ustreznih orodij IKT so osnovni predpogoj za
katero koli strategijo spletnega poučevanja in učenja.
povzetek
