Page 18 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 18
jo manj časa za učenje v primerjavi s časom, ki ga običajno vložijo, ko so v šoli.
Za test, za katerega je ocenjeno, da ima povprečno vrednost 500 točk in stan-
dardni odklon 100 točk, naj bi implicirana izguba znanja v celotnem obdobju
zaprtja šol pomenila znižanje rezultatov za od 6,5 do 14 točk.
Prehod z običajnega na spletno učenje, ki ga je povzročila epidemija CO-
VID-19, bo verjetno negativno vplival na tiste otroke v šolah na ravni primarne-
ga izobraževanja in splošnega nižjega sekundarnega izobraževanja,2 ki imajo
večje težave pri prilagajanju na novo učno okolje. Pričakujemo, da bo prehod
še poslabšal obstoječe neenakosti v izobraževanju. V tem kriznem obdobju
je še posebej verjetno, da bodo zaostajali ranljivejši učenci, na primer tisti iz
manj privilegiranih okolij. Ti učenci imajo verjetno manj možnosti za dostop do
ustreznih učnih digitalnih virov (npr. prenosni računalnik/računalnik, širokopa-
sovna internetna povezava) in za zagotovljeno primerno domače učno okolje
(npr. miren prostor za učenje ali lastno mizo). Poleg tega je večja verjetnost, da
ne bodo prejeli toliko (neposredne ali posredne) podpore staršev, kot jo ima-
jo njihovi bolj privilegirani sošolci. V premožnejših družinah obstaja večja ver-
jetnost, da bodo starši lahko delali od doma in da si bodo lahko privoščili za-
18 sebne spletne inštrukcije. Šole lahko dodatno prispevajo k tej neenakosti, saj je
bolj verjetno, da učenci iz bolj privilegiranih okolij pogosteje obiskujejo šole, ki
imajo boljšo infrastrukturo IKT (npr. virtualno učno okolje) in zaposlujejo učite-
lje z višjimi ravnmi digitalnih veščin.3 Prav tako je večja verjetnost, da bodo za-
radi prehoda prikrajšani otroci iz enostarševskih ali iz velikih družin in učenci s
posebnimi potrebami, razen če bodo nemudoma uvedene podporne tehno-
logije, ki bodo prilagojene novemu učnemu okolju.
Ne le da bosta epidemija COVID-19 in prehod na učenje na daljavo po na-
povedih povzročila večjo neenakost v kognitivnih sposobnostih, temveč imata
lahko podoben učinek tudi na čustveno stanje in motivacijo učencev. Izolacija
učencev od prijateljev in učiteljev namreč lahko povzroči široko paleto vedenj-
skih in psiholoških težav. Med zaprtjem šol obstaja večja verjetnost, da bodo
učenci iz manj privilegiranih okolij izpostavljeni stresnemu domačemu oko-
lju (npr. večja verjetnost, da si delijo omejen prostor in omejeno število digital-
nih naprav z drugimi družinskimi člani). Poleg tega starši v gospodinjstvih, ki
so zaradi koronavirusne krize pod pritiskom zaradi finančnih težav in varnosti
zaposlitve, v takšnih okoliščinah verjetno niso v najboljšem položaju, da nudi-
jo podporo svojim otrokom.
Povečane razlike med kognitivnimi in nekognitivnimi sposobnostmi, do
katere bo verjetno prišlo med epidemijo COVID-19, ima lahko pomembne po-
sledice ne samo kratkoročno, ampak tudi dolgoročno. Več raziskav ugotavlja,
2 Pojasnilo za boljše razumevanje prevoda oziroma primerjavo med šolskimi sistemi: osnovna šola v
Sloveniji zajema tako primarno kot splošno nižje sekundarno izobraževanje.
3 Čeprav se zavedamo, da angleški termin skills v slovenščino lahko prevajamo različno – bodisi kot
veščine bodisi spretnosti, odvisno od konteksta, znanstvene discipline itd. –, smo se odločili za raz-
lično uporabo teh dveh prevodov, ker je tudi v izvirniku raba pogosto nejasna.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
Za test, za katerega je ocenjeno, da ima povprečno vrednost 500 točk in stan-
dardni odklon 100 točk, naj bi implicirana izguba znanja v celotnem obdobju
zaprtja šol pomenila znižanje rezultatov za od 6,5 do 14 točk.
Prehod z običajnega na spletno učenje, ki ga je povzročila epidemija CO-
VID-19, bo verjetno negativno vplival na tiste otroke v šolah na ravni primarne-
ga izobraževanja in splošnega nižjega sekundarnega izobraževanja,2 ki imajo
večje težave pri prilagajanju na novo učno okolje. Pričakujemo, da bo prehod
še poslabšal obstoječe neenakosti v izobraževanju. V tem kriznem obdobju
je še posebej verjetno, da bodo zaostajali ranljivejši učenci, na primer tisti iz
manj privilegiranih okolij. Ti učenci imajo verjetno manj možnosti za dostop do
ustreznih učnih digitalnih virov (npr. prenosni računalnik/računalnik, širokopa-
sovna internetna povezava) in za zagotovljeno primerno domače učno okolje
(npr. miren prostor za učenje ali lastno mizo). Poleg tega je večja verjetnost, da
ne bodo prejeli toliko (neposredne ali posredne) podpore staršev, kot jo ima-
jo njihovi bolj privilegirani sošolci. V premožnejših družinah obstaja večja ver-
jetnost, da bodo starši lahko delali od doma in da si bodo lahko privoščili za-
18 sebne spletne inštrukcije. Šole lahko dodatno prispevajo k tej neenakosti, saj je
bolj verjetno, da učenci iz bolj privilegiranih okolij pogosteje obiskujejo šole, ki
imajo boljšo infrastrukturo IKT (npr. virtualno učno okolje) in zaposlujejo učite-
lje z višjimi ravnmi digitalnih veščin.3 Prav tako je večja verjetnost, da bodo za-
radi prehoda prikrajšani otroci iz enostarševskih ali iz velikih družin in učenci s
posebnimi potrebami, razen če bodo nemudoma uvedene podporne tehno-
logije, ki bodo prilagojene novemu učnemu okolju.
Ne le da bosta epidemija COVID-19 in prehod na učenje na daljavo po na-
povedih povzročila večjo neenakost v kognitivnih sposobnostih, temveč imata
lahko podoben učinek tudi na čustveno stanje in motivacijo učencev. Izolacija
učencev od prijateljev in učiteljev namreč lahko povzroči široko paleto vedenj-
skih in psiholoških težav. Med zaprtjem šol obstaja večja verjetnost, da bodo
učenci iz manj privilegiranih okolij izpostavljeni stresnemu domačemu oko-
lju (npr. večja verjetnost, da si delijo omejen prostor in omejeno število digital-
nih naprav z drugimi družinskimi člani). Poleg tega starši v gospodinjstvih, ki
so zaradi koronavirusne krize pod pritiskom zaradi finančnih težav in varnosti
zaposlitve, v takšnih okoliščinah verjetno niso v najboljšem položaju, da nudi-
jo podporo svojim otrokom.
Povečane razlike med kognitivnimi in nekognitivnimi sposobnostmi, do
katere bo verjetno prišlo med epidemijo COVID-19, ima lahko pomembne po-
sledice ne samo kratkoročno, ampak tudi dolgoročno. Več raziskav ugotavlja,
2 Pojasnilo za boljše razumevanje prevoda oziroma primerjavo med šolskimi sistemi: osnovna šola v
Sloveniji zajema tako primarno kot splošno nižje sekundarno izobraževanje.
3 Čeprav se zavedamo, da angleški termin skills v slovenščino lahko prevajamo različno – bodisi kot
veščine bodisi spretnosti, odvisno od konteksta, znanstvene discipline itd. –, smo se odločili za raz-
lično uporabo teh dveh prevodov, ker je tudi v izvirniku raba pogosto nejasna.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
