Page 96 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 96
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
skem načrtu izvajanja nacionalne strategije internacionalizacije je bil v letu
2018 sicer opredeljen bolj realističen strateški cilj 5 % kratkoročno mobil-
nih študentov do leta 2020 (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
2019), ki pa, kot kaže, v tem letu ne bo uresničen.
V Sloveniji je tako na področju kratkoročne študentske mobilnosti so-
razmerje med deležem prihajajočih in odhajajočih mobilnih študentov bolj
uravnoteženo kot v okviru dolgoročne mobilnosti, medtem ko je skupni
delež prihajajočih in odhajajočih, diplomsko in kreditno mobilnih študen-
tov v slovenskem visokem šolstvu pa je še vedno relativno nizek, gibanja
v mobilnosti pa nizko intenzivna. Na slednja namreč vpliva tudi (stalni)
upad v številu oziroma deležu vpisanih študentov v visokošolsko izobraže-
vanje v Sloveniji.
Primer Nizozemske
Mobilnost študentov v kontekstu visokošolskih politik in strategij
(internacionalizacije)
V sredini devetdesetih let preteklega stoletja so nizozemski oblikovalci vi-
sokošolskih politik pričeli poleg sodelovanja v okviru programov izmenjav
na ravni EU izpostavljati tudi prihod neevropskih študentov, ki plačujejo
šolnine. V zadnjem desetletju je na Nizozemskem ta »preusmeritev na vi-
soko šolstvo kot izvozno blago« (de Wit, 2012: 437) postala bolj očitna, saj
je nizozemska vlada začela intenzivneje poudarjati strateški cilj postati eno
izmed petih vodilnih, na znanju temelječih ekonomij v globalnem merilu,
internacionalizacijo visokega šolstva pa je opredelila kot ključno za dose-
go tega cilja. V letu 2014 sta tudi združenji nizozemskih univerz in univerz
uporabnih znanosti predstavili svojo vizijo internacionalizacije in v skla-
du s tem pozvali k vnovični uvedbi nacionalnega programa štipendiranja
mednarodne mobilnosti, ki je bil zaradi varčevalnih ukrepov v letu 2011
ukinjen (VSNU in VH, 2014). Kmalu zatem je tudi pristojni minister izrazil
podporo vnovični vzpostavitvi programa štipendiranja, ki bi pritegnil naj-
bolj talentirane študente iz držav zunaj Evropskega gospodarskega prostora
in bi hkrati spodbudil študij domačih študentov v tujini (Ministry of Edu-
cation, Culture and Science, 2014). Leta 2015 je v dolgoročnem strateškem
programu o visokošolskem izobraževanju in raziskovanju (2015–2025) prav
tako poudaril, da so mednarodni študenti »resnična dodana vrednost naše-
mu izobraževanju in nizozemski ekonomiji znanja«, saj ni zanemarljivo, da
96
skem načrtu izvajanja nacionalne strategije internacionalizacije je bil v letu
2018 sicer opredeljen bolj realističen strateški cilj 5 % kratkoročno mobil-
nih študentov do leta 2020 (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
2019), ki pa, kot kaže, v tem letu ne bo uresničen.
V Sloveniji je tako na področju kratkoročne študentske mobilnosti so-
razmerje med deležem prihajajočih in odhajajočih mobilnih študentov bolj
uravnoteženo kot v okviru dolgoročne mobilnosti, medtem ko je skupni
delež prihajajočih in odhajajočih, diplomsko in kreditno mobilnih študen-
tov v slovenskem visokem šolstvu pa je še vedno relativno nizek, gibanja
v mobilnosti pa nizko intenzivna. Na slednja namreč vpliva tudi (stalni)
upad v številu oziroma deležu vpisanih študentov v visokošolsko izobraže-
vanje v Sloveniji.
Primer Nizozemske
Mobilnost študentov v kontekstu visokošolskih politik in strategij
(internacionalizacije)
V sredini devetdesetih let preteklega stoletja so nizozemski oblikovalci vi-
sokošolskih politik pričeli poleg sodelovanja v okviru programov izmenjav
na ravni EU izpostavljati tudi prihod neevropskih študentov, ki plačujejo
šolnine. V zadnjem desetletju je na Nizozemskem ta »preusmeritev na vi-
soko šolstvo kot izvozno blago« (de Wit, 2012: 437) postala bolj očitna, saj
je nizozemska vlada začela intenzivneje poudarjati strateški cilj postati eno
izmed petih vodilnih, na znanju temelječih ekonomij v globalnem merilu,
internacionalizacijo visokega šolstva pa je opredelila kot ključno za dose-
go tega cilja. V letu 2014 sta tudi združenji nizozemskih univerz in univerz
uporabnih znanosti predstavili svojo vizijo internacionalizacije in v skla-
du s tem pozvali k vnovični uvedbi nacionalnega programa štipendiranja
mednarodne mobilnosti, ki je bil zaradi varčevalnih ukrepov v letu 2011
ukinjen (VSNU in VH, 2014). Kmalu zatem je tudi pristojni minister izrazil
podporo vnovični vzpostavitvi programa štipendiranja, ki bi pritegnil naj-
bolj talentirane študente iz držav zunaj Evropskega gospodarskega prostora
in bi hkrati spodbudil študij domačih študentov v tujini (Ministry of Edu-
cation, Culture and Science, 2014). Leta 2015 je v dolgoročnem strateškem
programu o visokošolskem izobraževanju in raziskovanju (2015–2025) prav
tako poudaril, da so mednarodni študenti »resnična dodana vrednost naše-
mu izobraževanju in nizozemski ekonomiji znanja«, saj ni zanemarljivo, da
96
