Page 93 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 93
mobilnost študentov v primerjalni perspektivi: slovenija in nizozemska
Komotar, 2018) in se metodološko opira na analizo različnih dokumentar-
nih virov (npr. teoretska literatura, nacionalne in mednarodne študije, za-
konodaja, nacionalni programi visokega šolstva, institucionalne strategi-
je internacionalizacije itd.). Tovrstne vire podpirajo kvantitativni podatki
iz nacionalnih in mednarodnih statističnih podatkovnih baz in kvalitativ-
ne evidence iz polstrukturiranih intervjujev, ki so bili izvedeni za name-
ne doktorske raziskave med majem in decembrom 2016. V intervjujih so
sodelovali predstavniki nacionalnih agencij za internacionalizacijo in pro-
gramov mobilnosti in/ali ministrstev, pristojnih za visoko šolstvo, vodstvo
visokošolskih zavodov (npr. dekani, rektorji) , osebje iz uradov za interna-
cionalizacijo oziroma mednarodnih pisarn, neodvisni eksperti itn. Inter-
vjuvanci so bili izbrani namensko, v skladu z njihovo vlogo in strokovnim
znanjem, njihovo število pa je bilo namenoma nižje (skupaj 18, od tega 8 iz
Slovenije, 7 iz Nizozemske in 3 iz širšega EVP).
Primer Slovenije
Mobilnost študentov v kontekstu visokošolskih politik in strategij
(internacionalizacije)
V zadnjih dveh desetletjih so na razvoj politik internacionalizacije (in pred-
vsem (kratkoročne) mobilnosti) v slovenskem visokošolskem sistemu ned-
vomno vplivali nadnacionalni, zlasti evropski politični procesi (npr. vstop
v EU v letu 2004) in razvoj evropskega visokega šolstva v okviru bolonjske
reforme. Poleg podpisa Bolonjske deklaracije (1999) je bila npr. v Sloveniji v
novembru 1999 s spremembami visokošolske zakonodaje uveljavljena tudi
določba, da z vstopom države v EU državljani njenih držav članic pridobijo
pravico do izobraževanja na slovenskih visokošolskih ustanovah pod ena-
kimi pogoji kot veljajo za slovenske državljane (Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, 1999: 2. člen). Leta 2002 je bil spre-
jet (prvi) nacionalni program visokega šolstva, ki je izpostavil pomen med-
narodnega institucionalnega sodelovanja v programih izmenjav EU (npr.
Socrates-Erasmus), regionalnih programih (npr. CEEPUS oziroma Cen-
tral European Exchange Program for University Studies) in izgradnje EVP
(Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, 2002). Leto kasneje (2003) je bil
ustanovljen tudi Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske pro-
grame izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS), ki od leta 2006 delu-
je kot nacionalna agencija, pristojna za izvajanje programov mobilnosti in
dvostranskih sporazumov.
93
Komotar, 2018) in se metodološko opira na analizo različnih dokumentar-
nih virov (npr. teoretska literatura, nacionalne in mednarodne študije, za-
konodaja, nacionalni programi visokega šolstva, institucionalne strategi-
je internacionalizacije itd.). Tovrstne vire podpirajo kvantitativni podatki
iz nacionalnih in mednarodnih statističnih podatkovnih baz in kvalitativ-
ne evidence iz polstrukturiranih intervjujev, ki so bili izvedeni za name-
ne doktorske raziskave med majem in decembrom 2016. V intervjujih so
sodelovali predstavniki nacionalnih agencij za internacionalizacijo in pro-
gramov mobilnosti in/ali ministrstev, pristojnih za visoko šolstvo, vodstvo
visokošolskih zavodov (npr. dekani, rektorji) , osebje iz uradov za interna-
cionalizacijo oziroma mednarodnih pisarn, neodvisni eksperti itn. Inter-
vjuvanci so bili izbrani namensko, v skladu z njihovo vlogo in strokovnim
znanjem, njihovo število pa je bilo namenoma nižje (skupaj 18, od tega 8 iz
Slovenije, 7 iz Nizozemske in 3 iz širšega EVP).
Primer Slovenije
Mobilnost študentov v kontekstu visokošolskih politik in strategij
(internacionalizacije)
V zadnjih dveh desetletjih so na razvoj politik internacionalizacije (in pred-
vsem (kratkoročne) mobilnosti) v slovenskem visokošolskem sistemu ned-
vomno vplivali nadnacionalni, zlasti evropski politični procesi (npr. vstop
v EU v letu 2004) in razvoj evropskega visokega šolstva v okviru bolonjske
reforme. Poleg podpisa Bolonjske deklaracije (1999) je bila npr. v Sloveniji v
novembru 1999 s spremembami visokošolske zakonodaje uveljavljena tudi
določba, da z vstopom države v EU državljani njenih držav članic pridobijo
pravico do izobraževanja na slovenskih visokošolskih ustanovah pod ena-
kimi pogoji kot veljajo za slovenske državljane (Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, 1999: 2. člen). Leta 2002 je bil spre-
jet (prvi) nacionalni program visokega šolstva, ki je izpostavil pomen med-
narodnega institucionalnega sodelovanja v programih izmenjav EU (npr.
Socrates-Erasmus), regionalnih programih (npr. CEEPUS oziroma Cen-
tral European Exchange Program for University Studies) in izgradnje EVP
(Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, 2002). Leto kasneje (2003) je bil
ustanovljen tudi Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske pro-
grame izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS), ki od leta 2006 delu-
je kot nacionalna agencija, pristojna za izvajanje programov mobilnosti in
dvostranskih sporazumov.
93
