Page 94 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 94
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
Tudi aktualna Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva za
obdobje 2011–2020 je, v skladu s poudarki Evropske komisije (2013) o razvo-
ju celovitih strategij internacionalizacije in s tem mednarodne mobilnosti,
internacionalizacije kurikula in strateških partnerstev, poudarila potrebo
po sprejetju nacionalne strategije internacionalizacije, ki je bila objavlje-
na v letu 2016 (glej Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2016a).
Slednja opredeljuje mednarodno mobilnost kot ključno za razvoj visoko-
kakovostnega visokošolskega sistema, s tem pa tudi odprtost za sodelova-
nje in izmenjave znotraj in zunaj EVP (ibid.). To pomeni, da naj bi študij na
slovenskih visokošolskih zavodih do leta 2020 zaključilo vsaj 10 % medna-
rodnih študentov, 20 % slovenskih diplomantov pa naj bi sodelovalo v pro-
gramih izmenjav v tujini (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanosti in tehno-
logijo, 2011).
Na slovenskih visokošolskih zavodih je (študentska) mobilnost prav
tako v ospredju institucionalnih strategij internacionalizacije, ki pa so bile
sprejete predvsem na ravni univerz, na ostalih visokošolskih zavodih pa so
te pogosto del širših razvojnih visokošolskih strategij. Univerza v Ljublja-
ni npr. opredeljuje strateški cilj do leta 2020 povečanja študentskih izme-
njav za tretjino in števila tujih študentov za četrtino (Univerza v Ljubljani,
2014), medtem ko Univerza na Primorskem izpostavlja, da bo do študijske-
ga leta 2020/21 med celotno študentsko populacijo desetina tujih študentov
(Univerza na Primorskem, 2014).
Ker se torej mobilnost študentov v (nad)nacionalnih in institucional-
nih politikah in strategijah (internacionalizacije) dojema kot ključna de-
javnost za višjo kakovost (internacionalizacije) slovenskega visokošolskega
prostora, velja v nadaljevanju preučiti, v kolikšni meri se opredeljeni ci-
lji politik in strategij na tem področju tudi dejansko uresničujejo v praksi.
Mobilnost študentov v praksi
V okviru dolgoročne mobilnosti se število tujih študentov, vpisanih na slo-
venske visokošolske ustanove, iz leta v leto povečuje. Kot poroča Statistič-
ni urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS), je bilo v študijskem letu
2018/19 na slovenske visokošolske zavode vpisanih 5,079 tujih študentov s
stalnim prebivališčem v tujini (SURS, 2019), kar predstavlja 7,7 % celotne
študentske populacije. V tem študijskem letu jih je kar tri četrtine (75 %) iz-
viralo iz držav nekdanje Jugoslavije, in sicer iz Hrvaške (20.8 %), Bosne in
Hercegovine (18,5 %), Severne Makedonije (18,5 %), Srbije (10,9 %), Kosova
(3,6 %) in Črne Gore (2,7 %), izmed drugih držav pa so imele v tem letu naj-
94
Tudi aktualna Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva za
obdobje 2011–2020 je, v skladu s poudarki Evropske komisije (2013) o razvo-
ju celovitih strategij internacionalizacije in s tem mednarodne mobilnosti,
internacionalizacije kurikula in strateških partnerstev, poudarila potrebo
po sprejetju nacionalne strategije internacionalizacije, ki je bila objavlje-
na v letu 2016 (glej Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2016a).
Slednja opredeljuje mednarodno mobilnost kot ključno za razvoj visoko-
kakovostnega visokošolskega sistema, s tem pa tudi odprtost za sodelova-
nje in izmenjave znotraj in zunaj EVP (ibid.). To pomeni, da naj bi študij na
slovenskih visokošolskih zavodih do leta 2020 zaključilo vsaj 10 % medna-
rodnih študentov, 20 % slovenskih diplomantov pa naj bi sodelovalo v pro-
gramih izmenjav v tujini (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanosti in tehno-
logijo, 2011).
Na slovenskih visokošolskih zavodih je (študentska) mobilnost prav
tako v ospredju institucionalnih strategij internacionalizacije, ki pa so bile
sprejete predvsem na ravni univerz, na ostalih visokošolskih zavodih pa so
te pogosto del širših razvojnih visokošolskih strategij. Univerza v Ljublja-
ni npr. opredeljuje strateški cilj do leta 2020 povečanja študentskih izme-
njav za tretjino in števila tujih študentov za četrtino (Univerza v Ljubljani,
2014), medtem ko Univerza na Primorskem izpostavlja, da bo do študijske-
ga leta 2020/21 med celotno študentsko populacijo desetina tujih študentov
(Univerza na Primorskem, 2014).
Ker se torej mobilnost študentov v (nad)nacionalnih in institucional-
nih politikah in strategijah (internacionalizacije) dojema kot ključna de-
javnost za višjo kakovost (internacionalizacije) slovenskega visokošolskega
prostora, velja v nadaljevanju preučiti, v kolikšni meri se opredeljeni ci-
lji politik in strategij na tem področju tudi dejansko uresničujejo v praksi.
Mobilnost študentov v praksi
V okviru dolgoročne mobilnosti se število tujih študentov, vpisanih na slo-
venske visokošolske ustanove, iz leta v leto povečuje. Kot poroča Statistič-
ni urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS), je bilo v študijskem letu
2018/19 na slovenske visokošolske zavode vpisanih 5,079 tujih študentov s
stalnim prebivališčem v tujini (SURS, 2019), kar predstavlja 7,7 % celotne
študentske populacije. V tem študijskem letu jih je kar tri četrtine (75 %) iz-
viralo iz držav nekdanje Jugoslavije, in sicer iz Hrvaške (20.8 %), Bosne in
Hercegovine (18,5 %), Severne Makedonije (18,5 %), Srbije (10,9 %), Kosova
(3,6 %) in Črne Gore (2,7 %), izmed drugih držav pa so imele v tem letu naj-
94
