Page 91 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 91
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-324-0.91-107
Mobilnost študentov v primerjalni
perspektivi: Slovenija in Nizozemska
Maruša Hauptman Komotar
E Uvod
na najvidnejših dejavnosti visokošolske internacionalizacije je zagotovo
mobilnost študentov, ki se jo v Evropi že od leta 1987 precej intenzivno pod-
pira v okviru programa izmenjav Erasmus, v katerem je do danes sodelo-
valo več kot tri milijone študentov.1 Evropa je tudi vodilna svetovna regija,
kar zadeva delež dolgoročno mobilnih študentov, ki so vpisani na visoko-
šolske zavode v tujini za celotno obdobje študija. Uspeh programa Eras-
mus, pa tudi naraščajoči interes neevropskih študentov za študij v Evropi,
sta pomembno prispevala k razvoju politik (internacionalizacije in) mobil-
nosti v okviru bolonjskega procesa.
S podpisom Bolonjske deklaracije (1999) se je 29 namreč držav Evrop-
skega visokošolskega prostora (v nadaljevanju EVP), vključno s Slovenijo in
Nizozemsko, zavezalo h krepitvi mobilnosti študentov, učiteljev, razisko-
valcev in administrativnega osebja. V ta namen je bil leta 2009 na leuven-
ski konferenci opredeljen precej ambiciozen cilj, da bo leta 2020 vsaj 20%
diplomantov iz EVP del svojega študija ali usposabljanja preživelo v tuji-
ni (Leuven Communiqué, 2009). Tri leta kasneje je bila v Bukarešti spre-
jeta strategija Mobility for Better Learning in s tem deset ključnih ukrepov
za bolj uravnoteženo mobilnost na institucionalni, nacionalni in nadnacio-
1 Prispevek govori o programu Erasmus, ki se v obdobju 2014-2020 izvaja kot Eras-
mus+ , ki vključuje obstoječe programe EU na področju izobraževanja, usposabljan-
ja, mladine in športa.
91
Mobilnost študentov v primerjalni
perspektivi: Slovenija in Nizozemska
Maruša Hauptman Komotar
E Uvod
na najvidnejših dejavnosti visokošolske internacionalizacije je zagotovo
mobilnost študentov, ki se jo v Evropi že od leta 1987 precej intenzivno pod-
pira v okviru programa izmenjav Erasmus, v katerem je do danes sodelo-
valo več kot tri milijone študentov.1 Evropa je tudi vodilna svetovna regija,
kar zadeva delež dolgoročno mobilnih študentov, ki so vpisani na visoko-
šolske zavode v tujini za celotno obdobje študija. Uspeh programa Eras-
mus, pa tudi naraščajoči interes neevropskih študentov za študij v Evropi,
sta pomembno prispevala k razvoju politik (internacionalizacije in) mobil-
nosti v okviru bolonjskega procesa.
S podpisom Bolonjske deklaracije (1999) se je 29 namreč držav Evrop-
skega visokošolskega prostora (v nadaljevanju EVP), vključno s Slovenijo in
Nizozemsko, zavezalo h krepitvi mobilnosti študentov, učiteljev, razisko-
valcev in administrativnega osebja. V ta namen je bil leta 2009 na leuven-
ski konferenci opredeljen precej ambiciozen cilj, da bo leta 2020 vsaj 20%
diplomantov iz EVP del svojega študija ali usposabljanja preživelo v tuji-
ni (Leuven Communiqué, 2009). Tri leta kasneje je bila v Bukarešti spre-
jeta strategija Mobility for Better Learning in s tem deset ključnih ukrepov
za bolj uravnoteženo mobilnost na institucionalni, nacionalni in nadnacio-
1 Prispevek govori o programu Erasmus, ki se v obdobju 2014-2020 izvaja kot Eras-
mus+ , ki vključuje obstoječe programe EU na področju izobraževanja, usposabljan-
ja, mladine in športa.
91
