Page 95 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 95
mobilnost študentov v primerjalni perspektivi: slovenija in nizozemska
večji delež študentov na visokošolskem študiju v Sloveniji Italija (5,9 %), Ru-
ska federacija (2,9 % ) in Ukrajina (1,4 %) (SURS, 2019). To pomeni, da Slove-
nija (še vedno) ni prednostna študijska destinacija za študente iz zahodnih
(evropskih) držav, saj le četrtina (25 %) vseh dolgoročno mobilnih študen-
tov izvira iz držav, ki niso nekdanje jugoslovanske republike. (Nad)nacio-
nalno strateško merilo desetine vpisanih tujih študentov na slovenskih vi-
sokošolskih ustanovah se torej v letu 2020 ni uresničilo v praksi.
Po drugi strani je bilo po podatkih Unescovega inštituta za statistiko
(UIS)2 na tuje visokošolske zavode v letu 2019 vpisanih tudi 3,157 sloven-
skih študentov; njihove prednostne ciljne države so bile v tem letu Avstrija
(24,9 %), Nemčija (13,5 %) in Združeno kraljestvo (12,4 %), ki so skupaj gosti-
le približno polovico (50,8 %) vseh slovenskih študentov na terciarnem štu-
diju v tujini (UIS, 2019). Vendar pa je bilo v tem letu v Sloveniji dolgoročno
mobilne le 3,1 % celotne terciarne študentske populacije (UIS, 2019), glavne
študijske destinacije pa, z izjemo Hrvaške in Srbije, niso bile države Zahod-
nega Balkana, temveč zlasti starejše članice EU-ja.
Na področju kratkoročne mobilnosti so v Sloveniji v študijskem letu
2014/15 prihajajoči študenti iz tujine, ki so sodelovali v programih izme-
njav, predstavljali 2,9 % celotne populacije študentov, od tega jih je (kar) 2,7
% sodelovalo v programu Erasmus (Ministrstvo za izobraževanje, znanost
in šport, 2016, v Hauptman Komotar, 2018). Na slovenskih visokošolskih
ustanovah so bili v tem letu najštevilčnejši španski, turški in češki Erasmus
študentje (European Commission, 2017), torej so bile njihove glavne izvor-
ne države tiste iz Srednje in Vzhodne Evrope ter starejše članice EU-ja.
V programih mobilnosti v tujini je v tem letu sodelovalo (le) 3,4 % slo-
venskih študentov, kar pomeni relativno rast njihovega odstotnega deleža
od leta 2009/10 dalje, ko se je za izmenjave v tujini odločilo le 1,4 % domačih
študentov (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2016, v Haupt-
man Komotar, 2018). V letu 2015 so v okviru programa Erasmus, v katerem
je sodelovala velika večina prihajajočih študentov (2,5 %), del študija najpo-
gosteje preživeli na nemških, španskih in avstrijskih visokošolskih ustano-
vah (European Commission, 2017), torej v državah Zahodne Evrope. Delež
domačih kratkoročno mobilnih študentov je (bil) torej precej pod zadanim
strateškim ciljem ‚20/2020‘, ki je bil opredeljen tako na ravni EVP kot tudi
na ravni slovenskega visokošolskega sistema (glej Leuven Communiqué,
2009; Ministrstvo za visoko šolstvo, znanosti in tehnologijo, 2011). V akcij-
2 Na voljo so podatki o terciarnem izobraževanju (srednješolsko in visokošolsko izo-
braževanje, ISCED 5–8).
95
večji delež študentov na visokošolskem študiju v Sloveniji Italija (5,9 %), Ru-
ska federacija (2,9 % ) in Ukrajina (1,4 %) (SURS, 2019). To pomeni, da Slove-
nija (še vedno) ni prednostna študijska destinacija za študente iz zahodnih
(evropskih) držav, saj le četrtina (25 %) vseh dolgoročno mobilnih študen-
tov izvira iz držav, ki niso nekdanje jugoslovanske republike. (Nad)nacio-
nalno strateško merilo desetine vpisanih tujih študentov na slovenskih vi-
sokošolskih ustanovah se torej v letu 2020 ni uresničilo v praksi.
Po drugi strani je bilo po podatkih Unescovega inštituta za statistiko
(UIS)2 na tuje visokošolske zavode v letu 2019 vpisanih tudi 3,157 sloven-
skih študentov; njihove prednostne ciljne države so bile v tem letu Avstrija
(24,9 %), Nemčija (13,5 %) in Združeno kraljestvo (12,4 %), ki so skupaj gosti-
le približno polovico (50,8 %) vseh slovenskih študentov na terciarnem štu-
diju v tujini (UIS, 2019). Vendar pa je bilo v tem letu v Sloveniji dolgoročno
mobilne le 3,1 % celotne terciarne študentske populacije (UIS, 2019), glavne
študijske destinacije pa, z izjemo Hrvaške in Srbije, niso bile države Zahod-
nega Balkana, temveč zlasti starejše članice EU-ja.
Na področju kratkoročne mobilnosti so v Sloveniji v študijskem letu
2014/15 prihajajoči študenti iz tujine, ki so sodelovali v programih izme-
njav, predstavljali 2,9 % celotne populacije študentov, od tega jih je (kar) 2,7
% sodelovalo v programu Erasmus (Ministrstvo za izobraževanje, znanost
in šport, 2016, v Hauptman Komotar, 2018). Na slovenskih visokošolskih
ustanovah so bili v tem letu najštevilčnejši španski, turški in češki Erasmus
študentje (European Commission, 2017), torej so bile njihove glavne izvor-
ne države tiste iz Srednje in Vzhodne Evrope ter starejše članice EU-ja.
V programih mobilnosti v tujini je v tem letu sodelovalo (le) 3,4 % slo-
venskih študentov, kar pomeni relativno rast njihovega odstotnega deleža
od leta 2009/10 dalje, ko se je za izmenjave v tujini odločilo le 1,4 % domačih
študentov (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2016, v Haupt-
man Komotar, 2018). V letu 2015 so v okviru programa Erasmus, v katerem
je sodelovala velika večina prihajajočih študentov (2,5 %), del študija najpo-
gosteje preživeli na nemških, španskih in avstrijskih visokošolskih ustano-
vah (European Commission, 2017), torej v državah Zahodne Evrope. Delež
domačih kratkoročno mobilnih študentov je (bil) torej precej pod zadanim
strateškim ciljem ‚20/2020‘, ki je bil opredeljen tako na ravni EVP kot tudi
na ravni slovenskega visokošolskega sistema (glej Leuven Communiqué,
2009; Ministrstvo za visoko šolstvo, znanosti in tehnologijo, 2011). V akcij-
2 Na voljo so podatki o terciarnem izobraževanju (srednješolsko in visokošolsko izo-
braževanje, ISCED 5–8).
95
