Page 256 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 256
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
V nadaljevanju so nas zanimale razlike v znanju učencev, izraženem z
modalno oceno. Rezultati so predstavljeni v Tabeli 29.
Tabela 29: Izid -preizkusa razlik v znanju glede na stopnjo govorne participacije.
Govorna participacija pri pouku
Znanje Nizka Srednja Visoka Skupaj
f f% f f%
2 1 7,1 f f% f f% 8 14,3
3 6 42,9 20 35,7
4 0 0,0 5 31,3 2 7,7 16 28,6
5 7 50,0 12 21,4
Skupaj 14 100,0 2 12,5 12 46,2 56 100
Izid = 24, 279, V = 0,432
-preizkusa P = 0,000 6 37,5 10 38,5
3 18,8 2 7,7
16 100,0 26 100,0
Iz frekvenc je mogoče razbrati, da je najvišja modalna ocena 5 najpo-
gostejša v razredu (8. razredu) z nizko stopnjo govorne participacije učen-
cev, medtem ko je modalna ocena 4 pogosta v razredih z višjo (2. letnik) in
srednjo (5. razred) stopnjo govorne participacije učencev. Oceno 3 imajo na
eni strani pogosteje učenci razreda z visoko (2. letnik) in na drugi nizko go-
vorno participacijo (8. razred).
Iz rezultatov lahko razberemo, da je razlika v znanju učencev glede na
stopnjo govorne participacije statistično značilna (P = 0,000).
Povprečja kažejo, da je višja stopnja govorne participacije pogostejša
pri oceni 3 ter nižja pri oceni 5. Takšnega izida nismo pričakovali, saj smo
predvidevali, da se učenci, ki imajo kakovostnejše (pred)znanje, lažje aktiv-
no vključujejo v pouk, ker jim prav njihovo vedenje omogoča, da aktivno
sodelujejo v vsebinskem vidiku komunikacije z učiteljem.
Razloge za prevladujočo modalno oceno 5 pri nizki stopnji govorne
participacije iščemo v rezultatih raziskav, ki opozarjajo, da vsi učno uspeš-
ni nadarjeni učenci niso enako motivirani za šolsko delo. Obstajajo učenci,
ki so relativno nezainteresirani ali pa se zanimajo le za zanje pomembna
področja (Kroflič, 2003; Rea, 2000). Juriševič in Kralj (2003, povz. po Ju-
riševič, 2012) ugotavljata tudi, da ponudba in zahteve učnega načrta niso v
skladu z nadarjenostjo nekaterih učencev, ki se zato v šoli pogosto dolgo-
časijo.
Učenci z modalno oceno 3 so po našem mnenju v večji meri pripravlje-
ni sodelovati v komunikaciji z učiteljem, saj so učenci, ki nimajo odličnega
učnega uspeha, v raziskavi (Simonišek, 2013) poročali o tem, da jim učitelj
256
V nadaljevanju so nas zanimale razlike v znanju učencev, izraženem z
modalno oceno. Rezultati so predstavljeni v Tabeli 29.
Tabela 29: Izid -preizkusa razlik v znanju glede na stopnjo govorne participacije.
Govorna participacija pri pouku
Znanje Nizka Srednja Visoka Skupaj
f f% f f%
2 1 7,1 f f% f f% 8 14,3
3 6 42,9 20 35,7
4 0 0,0 5 31,3 2 7,7 16 28,6
5 7 50,0 12 21,4
Skupaj 14 100,0 2 12,5 12 46,2 56 100
Izid = 24, 279, V = 0,432
-preizkusa P = 0,000 6 37,5 10 38,5
3 18,8 2 7,7
16 100,0 26 100,0
Iz frekvenc je mogoče razbrati, da je najvišja modalna ocena 5 najpo-
gostejša v razredu (8. razredu) z nizko stopnjo govorne participacije učen-
cev, medtem ko je modalna ocena 4 pogosta v razredih z višjo (2. letnik) in
srednjo (5. razred) stopnjo govorne participacije učencev. Oceno 3 imajo na
eni strani pogosteje učenci razreda z visoko (2. letnik) in na drugi nizko go-
vorno participacijo (8. razred).
Iz rezultatov lahko razberemo, da je razlika v znanju učencev glede na
stopnjo govorne participacije statistično značilna (P = 0,000).
Povprečja kažejo, da je višja stopnja govorne participacije pogostejša
pri oceni 3 ter nižja pri oceni 5. Takšnega izida nismo pričakovali, saj smo
predvidevali, da se učenci, ki imajo kakovostnejše (pred)znanje, lažje aktiv-
no vključujejo v pouk, ker jim prav njihovo vedenje omogoča, da aktivno
sodelujejo v vsebinskem vidiku komunikacije z učiteljem.
Razloge za prevladujočo modalno oceno 5 pri nizki stopnji govorne
participacije iščemo v rezultatih raziskav, ki opozarjajo, da vsi učno uspeš-
ni nadarjeni učenci niso enako motivirani za šolsko delo. Obstajajo učenci,
ki so relativno nezainteresirani ali pa se zanimajo le za zanje pomembna
področja (Kroflič, 2003; Rea, 2000). Juriševič in Kralj (2003, povz. po Ju-
riševič, 2012) ugotavljata tudi, da ponudba in zahteve učnega načrta niso v
skladu z nadarjenostjo nekaterih učencev, ki se zato v šoli pogosto dolgo-
časijo.
Učenci z modalno oceno 3 so po našem mnenju v večji meri pripravlje-
ni sodelovati v komunikaciji z učiteljem, saj so učenci, ki nimajo odličnega
učnega uspeha, v raziskavi (Simonišek, 2013) poročali o tem, da jim učitelj
256
