Page 253 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 253
besedna inter akcija med poukom: k ako nanjo vpliva znanje učencev
Empirična raziskava
Namen raziskave
Predstavljeni rezultati, so bili pridobljeni v obsežnejši raziskavi, v okvi-
ru katere smo raziskovali, kako učenci in kako učitelji zaznavajo možnos-
ti participacije in kakšna je njena vloga z vidika razredne (delovne) klime,
motivacije učencev in njihovega znanja, izraženega z modalno oceno (Mit-
hans, 2017).
V prispevku predstavljamo le rezultate, vezane na analizo razlik v zna-
nju učencev, izraženem z modalno oceno, in sicer glede na stopnjo govorne
participacije učencev 5. razreda pri predmetu družba, 8. razreda pri pred-
metu zgodovina in dijakov 2. letnika pri predmetu sociologija, saj se preko
teh predmetov uresničujejo cilji državljanske vzgoje, med katerimi je tudi
dejavno vključevanje učencev (Državljanska vzgoja v Evropi, 2005).
Raziskovalni vzorec
V raziskavo je bilo vključenih 58 učencev oz. dijakov. Od tega je 16 (27,6 %)
učencev obiskovalo 5. in prav toliko (27,6 %) 8. razred osnovne šole. 26 (44,8 %)
je bilo dijakov 2. letnika gimnazije.
Zajeti vzorec učencev je neslučajnostni namenski, ki ga na nivoju in-
ferenčne statistike opredeljujemo kot enostavni vzorec iz hipotetične po-
pulacije.
Postopki zbiranja in obdelave podatkov
Podatke smo pridobili s pomočjo opazovanja pouka. Za opazovanje je bil
uporabljen protokol Flandersove analize razredne interakcije, ki vsebuje
10 kategorij, razdeljenih v tri sklope, in sicer reagiranje (učitelj, učenec),
iniciativo (učitelj, učenec) ter molk in zmedo. Flandersova analiza razre-
dne interakcije temelji na ugotavljanju, kdo ima pri govorni izmenjavi v da-
nem trenutku pobudo, kdo se nanjo odziva in kako. Učiteljevo iniciativo
predstavlja razlaga učne snovi, zastavljanje vprašanj in kritično vrednote-
nje učenčevih odgovorov. Učenčeva iniciativa se kaže v zastavljanju lastnih
vprašanj, z izražanjem zamisli in izkušenj ali z daljšimi odgovori na vpra-
šanja, v katera vključi lastne misli. Če učenec na kratko odgovori na vpra-
šanje, je to le odziv. Učitelj se na njegove pobude odziva, če sprejema nji-
hova čustva, jih hvali, spodbuja, sprejme in uporabi njihove ideje. Kaj od
navedenega se dogaja v razredu, mora opazovalec ugotavljati in označevati
v ustrezno rubriko v časovnem razmaku 3–5 sekund, nato pa s seštevanjem
253
Empirična raziskava
Namen raziskave
Predstavljeni rezultati, so bili pridobljeni v obsežnejši raziskavi, v okvi-
ru katere smo raziskovali, kako učenci in kako učitelji zaznavajo možnos-
ti participacije in kakšna je njena vloga z vidika razredne (delovne) klime,
motivacije učencev in njihovega znanja, izraženega z modalno oceno (Mit-
hans, 2017).
V prispevku predstavljamo le rezultate, vezane na analizo razlik v zna-
nju učencev, izraženem z modalno oceno, in sicer glede na stopnjo govorne
participacije učencev 5. razreda pri predmetu družba, 8. razreda pri pred-
metu zgodovina in dijakov 2. letnika pri predmetu sociologija, saj se preko
teh predmetov uresničujejo cilji državljanske vzgoje, med katerimi je tudi
dejavno vključevanje učencev (Državljanska vzgoja v Evropi, 2005).
Raziskovalni vzorec
V raziskavo je bilo vključenih 58 učencev oz. dijakov. Od tega je 16 (27,6 %)
učencev obiskovalo 5. in prav toliko (27,6 %) 8. razred osnovne šole. 26 (44,8 %)
je bilo dijakov 2. letnika gimnazije.
Zajeti vzorec učencev je neslučajnostni namenski, ki ga na nivoju in-
ferenčne statistike opredeljujemo kot enostavni vzorec iz hipotetične po-
pulacije.
Postopki zbiranja in obdelave podatkov
Podatke smo pridobili s pomočjo opazovanja pouka. Za opazovanje je bil
uporabljen protokol Flandersove analize razredne interakcije, ki vsebuje
10 kategorij, razdeljenih v tri sklope, in sicer reagiranje (učitelj, učenec),
iniciativo (učitelj, učenec) ter molk in zmedo. Flandersova analiza razre-
dne interakcije temelji na ugotavljanju, kdo ima pri govorni izmenjavi v da-
nem trenutku pobudo, kdo se nanjo odziva in kako. Učiteljevo iniciativo
predstavlja razlaga učne snovi, zastavljanje vprašanj in kritično vrednote-
nje učenčevih odgovorov. Učenčeva iniciativa se kaže v zastavljanju lastnih
vprašanj, z izražanjem zamisli in izkušenj ali z daljšimi odgovori na vpra-
šanja, v katera vključi lastne misli. Če učenec na kratko odgovori na vpra-
šanje, je to le odziv. Učitelj se na njegove pobude odziva, če sprejema nji-
hova čustva, jih hvali, spodbuja, sprejme in uporabi njihove ideje. Kaj od
navedenega se dogaja v razredu, mora opazovalec ugotavljati in označevati
v ustrezno rubriko v časovnem razmaku 3–5 sekund, nato pa s seštevanjem
253
