Page 254 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 254
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
znakov ugotoviti, koliko učne ure je obsegala vsaka od navedenih kategorij
(Marentič Požarnik in Plut Pregelj, 2009).
V vsakem razredu smo opazovali 8 ur pouka. Za izpeljavo spremen-
ljivke govorna participacija smo uporabili kategorijo F 9: samostojne izja-
ve učencev, pri kateri gre za izražanje novih idej, predstav, stališč (Marentič
Požarnik in Plut Pregelj, 2009). Število zaznanih pojavljanj F 9 smo pretvo-
rili na ordinalno raven in tako dobili spremenljivko govorna participacija
učencev s tremi stopnjami (nižja, srednja, višja).
Po opazovanju smo v opazovanih razredih izvedli še anketiranje
(Vprašalnik o učnih navadah mladostnikov (Thiel, Keller in Binder, 1999) in
Vprašalnik: razredno okolje (Zabukovec, 1998)).
Spremenljivko znanje smo opredelili z modalno oceno učenca pri
predmetu, kjer je potekalo opazovanje s Flandersovo analizo razredne in-
terakcije.
Za vse uporabljene instrumente (Flandersova analiza razredne inte-
rakcije, Vprašalnik o učnih navadah mladostnikov (Thiel et al., 1999) in
Vprašalnik: razredno okolje (Zabukovec, 1998)) velja, da smo jih prevzeli in
se odlikujejo z vidika merskih karakteristik.
Podatke smo obdelali zračunalniškim programom SPSS (Statistical
Package for the Social Sciences) na ravni deskriptivne in inferenčne statisti-
ke, pri čemer smo uporabili naslednje statistične metode:
– frekvenčna distribucija (f, f %);
– osnovna deskriptivna statistika: aritmetična sredina (x)̄ , standar-
dni odklon (s), koeficient asimetrije (KA) in koeficient splošče-
nosti (KS);
– analiza variance;
– preizkus.
Rezultati in diskusija
V opazovanih razredih smo preverjali modalno oceno. Rezultate so pred-
stavljeni v Tabeli 27.
Iz Tabele 27 je razvidno, da je največ v raziskavo zajetih učencev imelo
pri opazovanem predmetu oceno 3 (34,5 %), sledijo učenci z oceno 4 (27,6
%) i n 5 (20,7 %). Najmanj učencev (13,8 %) je imelo oceno 2. V času izved-
be anketiranja 2 učenca (3,4 %) še nista imela pridobljene nobene ocene pri
opazovanem predmetu.
254
znakov ugotoviti, koliko učne ure je obsegala vsaka od navedenih kategorij
(Marentič Požarnik in Plut Pregelj, 2009).
V vsakem razredu smo opazovali 8 ur pouka. Za izpeljavo spremen-
ljivke govorna participacija smo uporabili kategorijo F 9: samostojne izja-
ve učencev, pri kateri gre za izražanje novih idej, predstav, stališč (Marentič
Požarnik in Plut Pregelj, 2009). Število zaznanih pojavljanj F 9 smo pretvo-
rili na ordinalno raven in tako dobili spremenljivko govorna participacija
učencev s tremi stopnjami (nižja, srednja, višja).
Po opazovanju smo v opazovanih razredih izvedli še anketiranje
(Vprašalnik o učnih navadah mladostnikov (Thiel, Keller in Binder, 1999) in
Vprašalnik: razredno okolje (Zabukovec, 1998)).
Spremenljivko znanje smo opredelili z modalno oceno učenca pri
predmetu, kjer je potekalo opazovanje s Flandersovo analizo razredne in-
terakcije.
Za vse uporabljene instrumente (Flandersova analiza razredne inte-
rakcije, Vprašalnik o učnih navadah mladostnikov (Thiel et al., 1999) in
Vprašalnik: razredno okolje (Zabukovec, 1998)) velja, da smo jih prevzeli in
se odlikujejo z vidika merskih karakteristik.
Podatke smo obdelali zračunalniškim programom SPSS (Statistical
Package for the Social Sciences) na ravni deskriptivne in inferenčne statisti-
ke, pri čemer smo uporabili naslednje statistične metode:
– frekvenčna distribucija (f, f %);
– osnovna deskriptivna statistika: aritmetična sredina (x)̄ , standar-
dni odklon (s), koeficient asimetrije (KA) in koeficient splošče-
nosti (KS);
– analiza variance;
– preizkus.
Rezultati in diskusija
V opazovanih razredih smo preverjali modalno oceno. Rezultate so pred-
stavljeni v Tabeli 27.
Iz Tabele 27 je razvidno, da je največ v raziskavo zajetih učencev imelo
pri opazovanem predmetu oceno 3 (34,5 %), sledijo učenci z oceno 4 (27,6
%) i n 5 (20,7 %). Najmanj učencev (13,8 %) je imelo oceno 2. V času izved-
be anketiranja 2 učenca (3,4 %) še nista imela pridobljene nobene ocene pri
opazovanem predmetu.
254
