Page 257 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 257
besedna inter akcija med poukom: k ako nanjo vpliva znanje učencev
nudi več pomoči, jih pogosteje spodbuja in pohvali. Takšen odnos učitelja
učence zagotovo opogumi, da se aktivneje vključujejo v razredno komuni-
kacijo.
Zaključek
Kakovostno šolo in kakovosten pouk odlikuje lastnost, da zna učence mo-
tivirati tako, da z aktivnim sodelovanjem v vzgojno-izobraževalni praksi
dosežejo dobre učne rezultate ter pridobijo različne, za življenje potrebne,
vrednote in spretnosti (Kovač et al., 2008). Na osnovi tega dejstva lahko tr-
dimo, da je za kvalitetno znanje učencev osrednjega pomena prav razredni
pogovor. V rokah učitelja je, da ustvarja ozračje, v katerem se učenci poču-
tijo varne in si posledično upajo sodelovati v razredni komunikaciji, čeprav
niso povsem prepričani v pravilnost izraženih misli (Marentič-Požarnik in
Plut Pregelj, 2009).
Namen naše raziskave je bil analizirati razlike v znanju učencev glede
na stopnjo govorne participacije. Rezultati so pokazali, da se v komunika-
cijski proces v razredu pogosteje vključujejo učenci z oceno dobro (3), med-
tem ko so učno uspešnejši učenci, ki imajo pri opazovanem predmetu oce-
no 5, govorno manj aktivni. Morda se učno uspešnejši učenci pri pouku
dolgočasijo, kar posledično vodi v nemotiviranost in nezainteresiranost za
delo (Kastelič Hočevar, 2003) ter posledično nezainteresiranost za aktivno
sodelovanje v komunikaciji.
Postavlja se nam vprašanje, kako vse učence vzpodbuditi k aktivnejše-
mu sodelovanju oz. kako prispevati k temu, da bodo učitelji pri pouku ak-
tivneje vključevali učence.
Na osnovi raziskav lahko zaključimo, da je participacija učencev v
veliki meri odvisna od pripravljenosti odraslih oz. učiteljev, da del svoje
moči delijo z učenci (Wenzel, 2001; Bock, 2010). V njihovih rokah je, da
vsebinsko in metodološko plat participacije prilagodijo razvojni stopnji
učencev (Fatke in Schneider, 2008). Na učiteljeva stališča do participaci-
je učencev pozitivno vplivajo predvsem njihove lastne možnosti soodloča-
nja, zadovoljstvo z delovnim mestom in šolska klima (Kovač, 2008 in Mit-
hans, 2017). Vsi ti dejavniki so v veliki meri odvisni od vodstva šole, ki svoj
demokratičen način vodenja prenaša na učitelje in učence (Kovač, 2008).
K aktivnejšemu vključevanju učencev v sam učni proces bi pozitivno
prispevalo tudi uvajanje večjega nabora izbirnih vsebin v učne načrte pred-
metov, s tem bi učenci dobili več možnosti, da aktivno sodelujejo pri izbi-
ri obravnavanih vsebin, ki so v skladu z njihovimi interesi. Aktivno sode-
257
nudi več pomoči, jih pogosteje spodbuja in pohvali. Takšen odnos učitelja
učence zagotovo opogumi, da se aktivneje vključujejo v razredno komuni-
kacijo.
Zaključek
Kakovostno šolo in kakovosten pouk odlikuje lastnost, da zna učence mo-
tivirati tako, da z aktivnim sodelovanjem v vzgojno-izobraževalni praksi
dosežejo dobre učne rezultate ter pridobijo različne, za življenje potrebne,
vrednote in spretnosti (Kovač et al., 2008). Na osnovi tega dejstva lahko tr-
dimo, da je za kvalitetno znanje učencev osrednjega pomena prav razredni
pogovor. V rokah učitelja je, da ustvarja ozračje, v katerem se učenci poču-
tijo varne in si posledično upajo sodelovati v razredni komunikaciji, čeprav
niso povsem prepričani v pravilnost izraženih misli (Marentič-Požarnik in
Plut Pregelj, 2009).
Namen naše raziskave je bil analizirati razlike v znanju učencev glede
na stopnjo govorne participacije. Rezultati so pokazali, da se v komunika-
cijski proces v razredu pogosteje vključujejo učenci z oceno dobro (3), med-
tem ko so učno uspešnejši učenci, ki imajo pri opazovanem predmetu oce-
no 5, govorno manj aktivni. Morda se učno uspešnejši učenci pri pouku
dolgočasijo, kar posledično vodi v nemotiviranost in nezainteresiranost za
delo (Kastelič Hočevar, 2003) ter posledično nezainteresiranost za aktivno
sodelovanje v komunikaciji.
Postavlja se nam vprašanje, kako vse učence vzpodbuditi k aktivnejše-
mu sodelovanju oz. kako prispevati k temu, da bodo učitelji pri pouku ak-
tivneje vključevali učence.
Na osnovi raziskav lahko zaključimo, da je participacija učencev v
veliki meri odvisna od pripravljenosti odraslih oz. učiteljev, da del svoje
moči delijo z učenci (Wenzel, 2001; Bock, 2010). V njihovih rokah je, da
vsebinsko in metodološko plat participacije prilagodijo razvojni stopnji
učencev (Fatke in Schneider, 2008). Na učiteljeva stališča do participaci-
je učencev pozitivno vplivajo predvsem njihove lastne možnosti soodloča-
nja, zadovoljstvo z delovnim mestom in šolska klima (Kovač, 2008 in Mit-
hans, 2017). Vsi ti dejavniki so v veliki meri odvisni od vodstva šole, ki svoj
demokratičen način vodenja prenaša na učitelje in učence (Kovač, 2008).
K aktivnejšemu vključevanju učencev v sam učni proces bi pozitivno
prispevalo tudi uvajanje večjega nabora izbirnih vsebin v učne načrte pred-
metov, s tem bi učenci dobili več možnosti, da aktivno sodelujejo pri izbi-
ri obravnavanih vsebin, ki so v skladu z njihovimi interesi. Aktivno sode-
257
