Page 249 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 249
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-324-0.249-261
Besedna interakcija med poukom:
kako nanjo vpliva znanje učencev
Monika Mithans, Milena Ivanuš Grmek
MKomunikacija v razredu
ed učitelji in učenci v razredu poteka nenehna interakcija, saj učni pro-
ces predstavlja predvsem proces komuniciranja (Han in Tosten, 2016) in
zato Strmčnik (2003, str. 109) pouk opredeli kot »poseben komunikacijski
pojav oziroma proces«.
Sodobna pedagoška spoznanja nas opozarjajo, da se ljudje učimo pred-
vsem takrat, kadar imamo možnost aktivno sodelovati v dobri dialoški iz-
menjavi (Marentič Požarnik in Plut Pregelj, 2009), ki predstavlja temelj za
uspešne medosebne odnose in učinkovito poučevanje ter učenje (Marentič
Požarnik, 2016).
Učinkovita komunikacija je mogoča le, če je prisotno sodelovanje, sa-
mospoštovanje in spoštovanje drugih, strpno reševanje konfliktov in do-
življanje osebne varnosti (Skalar, 1990). Torej lahko komunikacijo opre-
delimo kot ključen element pouka, ki odločilno vpliva na vzdušje. Z njo
gradimo temelje za oseben in avtentičen stik (Jesper in Helle, 2009).
Učinkovita komunikacija v razredu je namenjena osmišljanju novega
znanja, povezovanju z izkušnjami in ustvarjanju lastnega znanja, ki je traj-
nejše in prožnejše (Marentič Požarnik in Plut Pregelj, 2009). To pa lahko
dosežemo z učnim pogovorom, ki pa zaradi vsega naštetega sodi med naj-
pogosteje uporabljene učne metode.
V številnih raziskavah je bilo kljub temu ugotovljeno, da učitelj v ra-
zredu po navadi govori dve tretjini časa, preostalo tretjino so govorno ak-
249
Besedna interakcija med poukom:
kako nanjo vpliva znanje učencev
Monika Mithans, Milena Ivanuš Grmek
MKomunikacija v razredu
ed učitelji in učenci v razredu poteka nenehna interakcija, saj učni pro-
ces predstavlja predvsem proces komuniciranja (Han in Tosten, 2016) in
zato Strmčnik (2003, str. 109) pouk opredeli kot »poseben komunikacijski
pojav oziroma proces«.
Sodobna pedagoška spoznanja nas opozarjajo, da se ljudje učimo pred-
vsem takrat, kadar imamo možnost aktivno sodelovati v dobri dialoški iz-
menjavi (Marentič Požarnik in Plut Pregelj, 2009), ki predstavlja temelj za
uspešne medosebne odnose in učinkovito poučevanje ter učenje (Marentič
Požarnik, 2016).
Učinkovita komunikacija je mogoča le, če je prisotno sodelovanje, sa-
mospoštovanje in spoštovanje drugih, strpno reševanje konfliktov in do-
življanje osebne varnosti (Skalar, 1990). Torej lahko komunikacijo opre-
delimo kot ključen element pouka, ki odločilno vpliva na vzdušje. Z njo
gradimo temelje za oseben in avtentičen stik (Jesper in Helle, 2009).
Učinkovita komunikacija v razredu je namenjena osmišljanju novega
znanja, povezovanju z izkušnjami in ustvarjanju lastnega znanja, ki je traj-
nejše in prožnejše (Marentič Požarnik in Plut Pregelj, 2009). To pa lahko
dosežemo z učnim pogovorom, ki pa zaradi vsega naštetega sodi med naj-
pogosteje uporabljene učne metode.
V številnih raziskavah je bilo kljub temu ugotovljeno, da učitelj v ra-
zredu po navadi govori dve tretjini časa, preostalo tretjino so govorno ak-
249
