Page 242 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 242
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
zelo pogosto izvajajo MV, so se pokazale razlike v kogniciji (npr. slabše spo-
minske funkcije – delovni in dolgoročni spomin), v psihosocialnem vede-
nju (npr. povečana impulzivnost) in na nevrološkem področju (zmanjšan
volumen sprednjega cingulatnega korteksa – verjetno se to povezuje s po-
večano impulzivnostjo, slabšo čustveno kontrolo). Polega tega so raziskave
odkrile, da lahko MV negativno vpliva na učno uspešnost ne glede na to,
ali se izvaja v razredu ali doma.
Pomembna je pregledna raziskava problematike MV in učne uspeš-
nosti pri mladostnikih, v kateri so avtorji integrirali ugotovitve večje-
ga števila študij, v katerih so bili raziskani tudi odnosi MV z nekaterimi
spremenljivkami na področju kognitivne kontrole in socialno-čustvenega
področja (Schuur et al., 2015). Rezultati te pregledne raziskave so pokaza-
li negativen odnos med MV in nekaterimi vidiki kognitivne kontrole (npr.
fokusirana pozornost na relevantne informacije), med MV in socialno-ču-
stvenim delovanjem (npr. depresija in socialna anksioznost, socialna us-
pešnost) ter negativen odnos med MV in učno uspešnostjo.
Zaključek
Digitalna tehnologija prinaša prednosti in hkrati tveganja. Obe dejavnosti -
klasično opismenjevanje (pisanje in uporaba tiskanih gradiv na papirju) ter
uporabo digitalnih pripomočkov - je treba smiselno uskladiti. Spremembe,
ki jih vnašamo v šolski prostor, morajo biti premišljene in znanstveno pod-
prte. Predvsem pa je pomembno ohraniti poglobljeno branje in branje dalj-
ših in zahtevnejših besedil, ki pomembno prispevata k razvoju reflektivne-
ga in kritičnega mišljenja ter k čustveno-socialnemu razvoju.
Dobro je vedeti, da branje ni del naše genetske opremljenosti. Branje je
staro 5400 let, kar je daleč prekratko obdobje, da bi razvili posebno omrež-
je v možganih za branje. Bralno omrežje razvijamo v času svojega življenja
z učenjem in z vplivi okolja, kar je mogoče zaradi plastičnosti možganov.
Prav tako velja tudi pravilo »uporabi ali izgubi« (use it or lose it).
Zato bi bilo smiselno upoštevati glavne ugotovitve raziskav in pripo-
ročila že omenjene Deklaracije iz Stavangerja o prihodnosti branja (CO-
ST-IS1404, 2019) za edukacijsko politiko in vzgojno-izobraževalno prakso.
242
zelo pogosto izvajajo MV, so se pokazale razlike v kogniciji (npr. slabše spo-
minske funkcije – delovni in dolgoročni spomin), v psihosocialnem vede-
nju (npr. povečana impulzivnost) in na nevrološkem področju (zmanjšan
volumen sprednjega cingulatnega korteksa – verjetno se to povezuje s po-
večano impulzivnostjo, slabšo čustveno kontrolo). Polega tega so raziskave
odkrile, da lahko MV negativno vpliva na učno uspešnost ne glede na to,
ali se izvaja v razredu ali doma.
Pomembna je pregledna raziskava problematike MV in učne uspeš-
nosti pri mladostnikih, v kateri so avtorji integrirali ugotovitve večje-
ga števila študij, v katerih so bili raziskani tudi odnosi MV z nekaterimi
spremenljivkami na področju kognitivne kontrole in socialno-čustvenega
področja (Schuur et al., 2015). Rezultati te pregledne raziskave so pokaza-
li negativen odnos med MV in nekaterimi vidiki kognitivne kontrole (npr.
fokusirana pozornost na relevantne informacije), med MV in socialno-ču-
stvenim delovanjem (npr. depresija in socialna anksioznost, socialna us-
pešnost) ter negativen odnos med MV in učno uspešnostjo.
Zaključek
Digitalna tehnologija prinaša prednosti in hkrati tveganja. Obe dejavnosti -
klasično opismenjevanje (pisanje in uporaba tiskanih gradiv na papirju) ter
uporabo digitalnih pripomočkov - je treba smiselno uskladiti. Spremembe,
ki jih vnašamo v šolski prostor, morajo biti premišljene in znanstveno pod-
prte. Predvsem pa je pomembno ohraniti poglobljeno branje in branje dalj-
ših in zahtevnejših besedil, ki pomembno prispevata k razvoju reflektivne-
ga in kritičnega mišljenja ter k čustveno-socialnemu razvoju.
Dobro je vedeti, da branje ni del naše genetske opremljenosti. Branje je
staro 5400 let, kar je daleč prekratko obdobje, da bi razvili posebno omrež-
je v možganih za branje. Bralno omrežje razvijamo v času svojega življenja
z učenjem in z vplivi okolja, kar je mogoče zaradi plastičnosti možganov.
Prav tako velja tudi pravilo »uporabi ali izgubi« (use it or lose it).
Zato bi bilo smiselno upoštevati glavne ugotovitve raziskav in pripo-
ročila že omenjene Deklaracije iz Stavangerja o prihodnosti branja (CO-
ST-IS1404, 2019) za edukacijsko politiko in vzgojno-izobraževalno prakso.
242
