Page 240 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 240
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
Psiholog in nevroznanstvenik Russell Poldrack posebej opozarja, da
večopravilnost negativno vpliva na to, kako se učimo. Različne oblike učenja
in spomina so odvisne od funkcionalnosti in strukture anatomsko ločenih
živčnih omrežij. Skupaj s sodelavci je s slikanjem možganov (fMRI) ugoto-
vil, da uporabljamo različna področja možganov za učenje in uskladiščenje
informacij glede na to, ali smo osredotočeni samo na eno samo nalogo ali
hkrati na večje število nalog, kot je to primer pri večopravilnosti (Foerde
et al., 2006). V primeru učenja ene same naloge, na katero se osredotočimo
z vso pozornostjo, je vključen hipokampus, ki je pomemben za ustvarjanje
bogatih in prožnih spominov. Informacije so dobro organizirane in katego-
rizirane ter jih zlahka prikličemo in uporabimo v novem položaju. Pri ta-
kem učenju je naša sposobnost generalizacije (posploševanja) pridobljene-
ga znanja zelo dobra.
V primeru večopravilnosti se kaže večja aktivnost v striatumu, podro-
čju, ki je specializirano za učenje nove spretnosti ali postopka. Znanje, ki ga
pridobimo v tem primeru, ni tako prožno in je bolj specializirano. Težje ga
prikličemo in manj smo ga sposobni posplošiti ter uporabiti v novem polo-
žaju. Morda to deloma vpliva tudi na manjšo ustvarjalnost.
S sistematičnimi študijami so tudi odkrili, da se zmanjša naše razu-
mevanje gradiva, če smo v bližini nekoga, ki uporablja računalnik, saj nam
naša pozornost nehote uhaja nanj, ker skušamo ugotoviti, kaj ta oseba gle-
da in dela (Sana et al., 2013).
Veliko raziskav z večopravilnostjo in različnimi spremenljivkami so
opravili na Univerzi Stanford, da bi čim bolje pojasnili večopravilnost. V
eni od študij je raziskovalec Nass s sodelavci (Ophir et al., 2009) ugotovil,
da so osebe, ki pogosto uporabljajo večopravilnost, slabše v ločevanju po-
membne informacije od nepomembnih. Poleg tega imajo več težav v prekla-
pljanju z ene naloge na drugo in so miselno manj organizirani. Še bolj nepri-
čakovana je bila ugotovitev, da so enaki rezultati prisotni tudi v primeru,
ko niso bili vključeni v dejavnost večopravilnosti. Pokazalo se je, da so ose-
be, ki pogosto izvajajo večopravilnost, tudi pri osredotočanju na eno samo
nalogo manj učinkovite in manj uspešne. Tudi sicer so slabše v različnih
kognitivnih procesih, predvsem pri zahtevnejših.
Da bi dobili podrobnejši vpogled, kaj se dogaja v možganih pri ose-
bah, ki so zelo pogosto aktivne v večopravilnosti, in v njihove psihosoci-
alne značilnosti, so izvedli raziskavo povezav med večopravilnostjo in mo-
žgansko strukturo. V raziskavi so med drugim uporabili tudi osebnostne
teste (Loh in Kanai, 2014). S slikanjem možganov so pri osebah, ki pogos-
240
Psiholog in nevroznanstvenik Russell Poldrack posebej opozarja, da
večopravilnost negativno vpliva na to, kako se učimo. Različne oblike učenja
in spomina so odvisne od funkcionalnosti in strukture anatomsko ločenih
živčnih omrežij. Skupaj s sodelavci je s slikanjem možganov (fMRI) ugoto-
vil, da uporabljamo različna področja možganov za učenje in uskladiščenje
informacij glede na to, ali smo osredotočeni samo na eno samo nalogo ali
hkrati na večje število nalog, kot je to primer pri večopravilnosti (Foerde
et al., 2006). V primeru učenja ene same naloge, na katero se osredotočimo
z vso pozornostjo, je vključen hipokampus, ki je pomemben za ustvarjanje
bogatih in prožnih spominov. Informacije so dobro organizirane in katego-
rizirane ter jih zlahka prikličemo in uporabimo v novem položaju. Pri ta-
kem učenju je naša sposobnost generalizacije (posploševanja) pridobljene-
ga znanja zelo dobra.
V primeru večopravilnosti se kaže večja aktivnost v striatumu, podro-
čju, ki je specializirano za učenje nove spretnosti ali postopka. Znanje, ki ga
pridobimo v tem primeru, ni tako prožno in je bolj specializirano. Težje ga
prikličemo in manj smo ga sposobni posplošiti ter uporabiti v novem polo-
žaju. Morda to deloma vpliva tudi na manjšo ustvarjalnost.
S sistematičnimi študijami so tudi odkrili, da se zmanjša naše razu-
mevanje gradiva, če smo v bližini nekoga, ki uporablja računalnik, saj nam
naša pozornost nehote uhaja nanj, ker skušamo ugotoviti, kaj ta oseba gle-
da in dela (Sana et al., 2013).
Veliko raziskav z večopravilnostjo in različnimi spremenljivkami so
opravili na Univerzi Stanford, da bi čim bolje pojasnili večopravilnost. V
eni od študij je raziskovalec Nass s sodelavci (Ophir et al., 2009) ugotovil,
da so osebe, ki pogosto uporabljajo večopravilnost, slabše v ločevanju po-
membne informacije od nepomembnih. Poleg tega imajo več težav v prekla-
pljanju z ene naloge na drugo in so miselno manj organizirani. Še bolj nepri-
čakovana je bila ugotovitev, da so enaki rezultati prisotni tudi v primeru,
ko niso bili vključeni v dejavnost večopravilnosti. Pokazalo se je, da so ose-
be, ki pogosto izvajajo večopravilnost, tudi pri osredotočanju na eno samo
nalogo manj učinkovite in manj uspešne. Tudi sicer so slabše v različnih
kognitivnih procesih, predvsem pri zahtevnejših.
Da bi dobili podrobnejši vpogled, kaj se dogaja v možganih pri ose-
bah, ki so zelo pogosto aktivne v večopravilnosti, in v njihove psihosoci-
alne značilnosti, so izvedli raziskavo povezav med večopravilnostjo in mo-
žgansko strukturo. V raziskavi so med drugim uporabili tudi osebnostne
teste (Loh in Kanai, 2014). S slikanjem možganov so pri osebah, ki pogos-
240
