Page 238 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 238
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
čila, da imajo ljudje občutek, da je tiskani medij bolj primeren za učenje, pri
katerem se je treba potruditi, medtem ko je elektronski medij (računalnik)
bolj ustrezen za „hitro in plitvo branje kratkih besedil, kot so novice, e-po-
šta in novice na forumih“.
V praksi je treba razmisliti, katera daljša zahtevnejša besedila je smi-
selno ohraniti v tiskani obliki in katera manj zahtevna v e-obliki. Po-
membno je tudi bralce spodbujati k razvoju strategij za prepoznavanje in
razumevanje prebranega kot tudi za razvijanje sposobnosti načrtovanja in
reguliranje procesa branja.
Socialni in čustveni razvoj
Vedno več raziskav potrjuje velik pomen branja leposlovnih del za emocio-
nalni in socialni razvoj. V teh raziskavah so uporabljali različne psihome-
trične metode od opazovalnih tehnik in merjenja emocionalne dejavnosti
bralca med in po branju literature do numerično podprtega fenomenolo-
škega raziskovanja prvoosebne bralne izkušnje (Kuiken in Miall, 2001).
Branje literarnih del vpliva na razvoj in podporo socialnih in emocio-
nalnih spretnosti, kot sta empatija in simpatija (Mar in Oatley, 2008; Ma-
son in Just, 2009).
Nekatere raziskave nakazujejo, da lahko uporaba tablic negativno vpli-
va na emocionalne vidike branja literarnih del, ki se razvijajo šele ob zato-
pljenosti v branje (Mangen in Kuiken, 2014).
Branje literarnih del vpliva tudi na verbalne spretnosti in intelektualne
sposobnosti ter na razumevanje, kaj lahko drugi mislijo in občutijo – teori-
ja uma (Kidd in Castano, 2013)2.
Večopravilnost (multitasking) v digitalnem svetu
Večopravilnost pomeni hkratno (simultano) izvajanje dveh ali več nalog –
lahko vključuje preskakovanje naprej ali nazaj od ene naloge do druge ali
izvajanja večjega števila nalog v zelo hitrem zaporedju. Večopravilnost ni
nekaj novega, vendar izpostavljenost nenehnemu toku informacij, ki nas
preplavlja v digitalni dobi, predstavlja poseben pojav, ki ga imenujemo (di-
gitalna) medijska večopravilnost. To je hkratna uporaba večjega števila raz-
ličnih medijev, kot so medomrežje, video igre, televizor, telefon, pisanje
sporočil in e-sporočil, Facebook, Instagram ipd. Poleg tega število različ-
nih medijev stalno narašča in jih poleg odraslih vedno pogosteje uporablja-
2 Več v Tancig, 2008, 2016.
238
čila, da imajo ljudje občutek, da je tiskani medij bolj primeren za učenje, pri
katerem se je treba potruditi, medtem ko je elektronski medij (računalnik)
bolj ustrezen za „hitro in plitvo branje kratkih besedil, kot so novice, e-po-
šta in novice na forumih“.
V praksi je treba razmisliti, katera daljša zahtevnejša besedila je smi-
selno ohraniti v tiskani obliki in katera manj zahtevna v e-obliki. Po-
membno je tudi bralce spodbujati k razvoju strategij za prepoznavanje in
razumevanje prebranega kot tudi za razvijanje sposobnosti načrtovanja in
reguliranje procesa branja.
Socialni in čustveni razvoj
Vedno več raziskav potrjuje velik pomen branja leposlovnih del za emocio-
nalni in socialni razvoj. V teh raziskavah so uporabljali različne psihome-
trične metode od opazovalnih tehnik in merjenja emocionalne dejavnosti
bralca med in po branju literature do numerično podprtega fenomenolo-
škega raziskovanja prvoosebne bralne izkušnje (Kuiken in Miall, 2001).
Branje literarnih del vpliva na razvoj in podporo socialnih in emocio-
nalnih spretnosti, kot sta empatija in simpatija (Mar in Oatley, 2008; Ma-
son in Just, 2009).
Nekatere raziskave nakazujejo, da lahko uporaba tablic negativno vpli-
va na emocionalne vidike branja literarnih del, ki se razvijajo šele ob zato-
pljenosti v branje (Mangen in Kuiken, 2014).
Branje literarnih del vpliva tudi na verbalne spretnosti in intelektualne
sposobnosti ter na razumevanje, kaj lahko drugi mislijo in občutijo – teori-
ja uma (Kidd in Castano, 2013)2.
Večopravilnost (multitasking) v digitalnem svetu
Večopravilnost pomeni hkratno (simultano) izvajanje dveh ali več nalog –
lahko vključuje preskakovanje naprej ali nazaj od ene naloge do druge ali
izvajanja večjega števila nalog v zelo hitrem zaporedju. Večopravilnost ni
nekaj novega, vendar izpostavljenost nenehnemu toku informacij, ki nas
preplavlja v digitalni dobi, predstavlja poseben pojav, ki ga imenujemo (di-
gitalna) medijska večopravilnost. To je hkratna uporaba večjega števila raz-
ličnih medijev, kot so medomrežje, video igre, televizor, telefon, pisanje
sporočil in e-sporočil, Facebook, Instagram ipd. Poleg tega število različ-
nih medijev stalno narašča in jih poleg odraslih vedno pogosteje uporablja-
2 Več v Tancig, 2008, 2016.
238
