Page 239 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 239
r azisk ave digitalizacije br anja in pisanja ter medijske večopr avilnosti
jo tudi otroci in mladostniki. Ni redko, da pošiljajo sporočila, igrajo video
igre, uporabljajo družabna omrežja, brskajo po medomrežju, medtem ko
delajo domače naloge ali poslušajo predavanja.
Neredko se srečujemo z infomanijo, kompulzivno željo nenehnega
preverjanja nakopičenih informacij in novic preko mobilnega telefona ali
računalnika. Obsesivna želja biti na tekočem s sporočili in strah, da bomo
kaj spregledali, zamudili, izpustili (FOMO – Fear Of Missing Out) ter hkra-
tno pregledovanje različnih virov informacij, sta lahko močna ovira pri so-
očanju z življenjskimi nalogami in opravili v realnem svetu.
Možgani so postali preobremenjeni, k čemur veliko pripomorejo tudi
pametni mobilni telefoni z najrazličnejšimi možnostmi uporabe (računal-
nik, slovar, koledar, Twitter, Facebook, fotografski aparat in album, čitalnik
in knjižnica itd.). Pametni telefon je veliko močnejši in zmogljivejši kot naj-
boljši računalniki pred 30 leti. Je stalni spremljevalec, ki ga nenehno upo-
rabljamo v najrazličnejših položajih, priložnostih in dejavnostih.
Ko opravljamo vse te dejavnosti, hitro skačemo od ene naloge do dru-
ge in smo prepričani o svoji učinkovitosti, da smo opravili veliko število
nalog, čeprav smo v resnici zelo neučinkoviti, kar potrjujejo številne razi-
skave.
Večopravilnost, spremembe v možganih, kognitivnih procesih
in čustveno-socialni samonadzor
S preklapljanjem med nalogami izgubljamo čas, čeprav mislimo ravno na-
sprotno, imamo vedno večje težave ostati na isti nalogi in se ji posvetiti z
vso osredotočenostjo, kar močno vpliva na celotno delovno učinkovitost.
Medtem ko izvajamo vse te različne naloge – telefoniranje, pisanje sporo-
čil, pregledovanje pošte, brskanje po spletu – se zmanjšajo naše kognitivne
in intelektualne sposobnosti.
Uporaba mobilnega telefona med vožnjo avtomobila predstavlja še po-
sebno nevarnost in tveganje, ker se zmanjšata vidno in slušno zaznavanje
ter pozornost, podaljša se čas odzivanja in poslabša prilaganje razmeram
na cesti. Zato Agencija za varnost prometa (AVP) opozarja, da uporaba mo-
bilnega telefona med vožnjo ni dovoljena in se zato kaznuje.
Večopravilnost poveča izločanje stresnega hormona kortizola kot tudi
adrenalina, ki lahko pretirano stimulira naše možgane. Na dolgi rok lahko
taka stresna stanja ogrožajo tudi zdravje.
239
jo tudi otroci in mladostniki. Ni redko, da pošiljajo sporočila, igrajo video
igre, uporabljajo družabna omrežja, brskajo po medomrežju, medtem ko
delajo domače naloge ali poslušajo predavanja.
Neredko se srečujemo z infomanijo, kompulzivno željo nenehnega
preverjanja nakopičenih informacij in novic preko mobilnega telefona ali
računalnika. Obsesivna želja biti na tekočem s sporočili in strah, da bomo
kaj spregledali, zamudili, izpustili (FOMO – Fear Of Missing Out) ter hkra-
tno pregledovanje različnih virov informacij, sta lahko močna ovira pri so-
očanju z življenjskimi nalogami in opravili v realnem svetu.
Možgani so postali preobremenjeni, k čemur veliko pripomorejo tudi
pametni mobilni telefoni z najrazličnejšimi možnostmi uporabe (računal-
nik, slovar, koledar, Twitter, Facebook, fotografski aparat in album, čitalnik
in knjižnica itd.). Pametni telefon je veliko močnejši in zmogljivejši kot naj-
boljši računalniki pred 30 leti. Je stalni spremljevalec, ki ga nenehno upo-
rabljamo v najrazličnejših položajih, priložnostih in dejavnostih.
Ko opravljamo vse te dejavnosti, hitro skačemo od ene naloge do dru-
ge in smo prepričani o svoji učinkovitosti, da smo opravili veliko število
nalog, čeprav smo v resnici zelo neučinkoviti, kar potrjujejo številne razi-
skave.
Večopravilnost, spremembe v možganih, kognitivnih procesih
in čustveno-socialni samonadzor
S preklapljanjem med nalogami izgubljamo čas, čeprav mislimo ravno na-
sprotno, imamo vedno večje težave ostati na isti nalogi in se ji posvetiti z
vso osredotočenostjo, kar močno vpliva na celotno delovno učinkovitost.
Medtem ko izvajamo vse te različne naloge – telefoniranje, pisanje sporo-
čil, pregledovanje pošte, brskanje po spletu – se zmanjšajo naše kognitivne
in intelektualne sposobnosti.
Uporaba mobilnega telefona med vožnjo avtomobila predstavlja še po-
sebno nevarnost in tveganje, ker se zmanjšata vidno in slušno zaznavanje
ter pozornost, podaljša se čas odzivanja in poslabša prilaganje razmeram
na cesti. Zato Agencija za varnost prometa (AVP) opozarja, da uporaba mo-
bilnega telefona med vožnjo ni dovoljena in se zato kaznuje.
Večopravilnost poveča izločanje stresnega hormona kortizola kot tudi
adrenalina, ki lahko pretirano stimulira naše možgane. Na dolgi rok lahko
taka stresna stanja ogrožajo tudi zdravje.
239
