Page 237 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 237
r azisk ave digitalizacije br anja in pisanja ter medijske večopr avilnosti
vanje in za poglabljanje znanja. Enostavnost pridobivanja instantnih in-
formacij na svetovnem spletu daje študentom varljiv občutek, da so osvojili
spretnosti pridobivanja znanja in da so te hitro pridobljene izgotovljene in-
formacije že tudi njihovo znanje.
Razlike med branjem besedil na papirju in na zaslonu
V številnih raziskavah iščejo razloge in razlage za te razlike na širokem raz-
ponu od fizikalnih lastnosti nosilcev besedil, preko pozornosti, perceptiv-
nih in kognitivnih procesov bralca do fenomenoloških/izkustvenih vidi-
kov procesa branja. Besedilo na papirju je za bralca dosegljivo naenkrat
in v celoti, medtem ko je besedilo na zaslonu omejeno na eno samo stran.
Pri klasičnih virih bralec občuti prostorske in fizične dimenzije knjige, ki
omogoča hitro rokovanje in konstruiranje mentalne predstave besedila (li-
stanje, pregledovanje, preskakovanje, raziskovanje strukture itd.) ter spre-
jemanje različnih čutnih informacij o papirju, na katerem je natisnjeno
besedilo (Mangen et al., 2013). Omejitev na eno samo stran na zaslonu pa
otežuje hiter pregled organizacije, strukture in poteka besedila.
Bralno razumevanje in metakognicija branja
Anne Mangen je s sodelavci leta 2013 izvedla raziskavo na 72 učencih dese-
tega razreda dveh osnovnih šol na Norveškem (Mangen et al., 2013). Žele-
li so ugotoviti, kako nosilec besedila (papir, zaslon) vpliva na bralno razu-
mevanje. Rezultati so pokazali, da so učenci, ki so brali besedila na papirju,
dosegli pomembno boljše rezultate na preizkusu bralnega razumevanja kot
tisti, ki so brali besedila na zaslonu. Pri branju na zaslonu so prisotni novi
dejavniki, ki vplivajo na dosežke bralca: premikanje besedila na zaslonu
predstavlja dodatno kognitivno obremenitev, odsotnost prostorskih in ča-
sovnih označevalcev pri digitalnem besedilu negativno vpliva na pomnje-
nje in razumevanje besedila
Garner (1988) je dokazala, da sposobnost nadzorovanja lastnega ko-
gnitivnega delovanja pri branju (samoregulacija) korelira z dobrim razu-
mevanjem prebranega. Ackerman in Goldsmith (2011) sta raziskovala, ali je
mogoče razlike v rezultatih branja na papirju in zaslonu pripisati metako-
gnitivnim procesom pri branju. V svoji raziskavi sta ugotovila, da osnovna
razlika v dosežkih branja na papirju in zaslonu ni kognitivna ampak meta-
kognitivna. Udeleženci so pri branju na zaslonu preveč samozavestno ozir.
manj natančno napovedali svoje dosežke in tudi manj natančno nadzoro-
vali čas za opravljanje naloge kot pri branju na papirju. Avtorja sta zaklju-
237
vanje in za poglabljanje znanja. Enostavnost pridobivanja instantnih in-
formacij na svetovnem spletu daje študentom varljiv občutek, da so osvojili
spretnosti pridobivanja znanja in da so te hitro pridobljene izgotovljene in-
formacije že tudi njihovo znanje.
Razlike med branjem besedil na papirju in na zaslonu
V številnih raziskavah iščejo razloge in razlage za te razlike na širokem raz-
ponu od fizikalnih lastnosti nosilcev besedil, preko pozornosti, perceptiv-
nih in kognitivnih procesov bralca do fenomenoloških/izkustvenih vidi-
kov procesa branja. Besedilo na papirju je za bralca dosegljivo naenkrat
in v celoti, medtem ko je besedilo na zaslonu omejeno na eno samo stran.
Pri klasičnih virih bralec občuti prostorske in fizične dimenzije knjige, ki
omogoča hitro rokovanje in konstruiranje mentalne predstave besedila (li-
stanje, pregledovanje, preskakovanje, raziskovanje strukture itd.) ter spre-
jemanje različnih čutnih informacij o papirju, na katerem je natisnjeno
besedilo (Mangen et al., 2013). Omejitev na eno samo stran na zaslonu pa
otežuje hiter pregled organizacije, strukture in poteka besedila.
Bralno razumevanje in metakognicija branja
Anne Mangen je s sodelavci leta 2013 izvedla raziskavo na 72 učencih dese-
tega razreda dveh osnovnih šol na Norveškem (Mangen et al., 2013). Žele-
li so ugotoviti, kako nosilec besedila (papir, zaslon) vpliva na bralno razu-
mevanje. Rezultati so pokazali, da so učenci, ki so brali besedila na papirju,
dosegli pomembno boljše rezultate na preizkusu bralnega razumevanja kot
tisti, ki so brali besedila na zaslonu. Pri branju na zaslonu so prisotni novi
dejavniki, ki vplivajo na dosežke bralca: premikanje besedila na zaslonu
predstavlja dodatno kognitivno obremenitev, odsotnost prostorskih in ča-
sovnih označevalcev pri digitalnem besedilu negativno vpliva na pomnje-
nje in razumevanje besedila
Garner (1988) je dokazala, da sposobnost nadzorovanja lastnega ko-
gnitivnega delovanja pri branju (samoregulacija) korelira z dobrim razu-
mevanjem prebranega. Ackerman in Goldsmith (2011) sta raziskovala, ali je
mogoče razlike v rezultatih branja na papirju in zaslonu pripisati metako-
gnitivnim procesom pri branju. V svoji raziskavi sta ugotovila, da osnovna
razlika v dosežkih branja na papirju in zaslonu ni kognitivna ampak meta-
kognitivna. Udeleženci so pri branju na zaslonu preveč samozavestno ozir.
manj natančno napovedali svoje dosežke in tudi manj natančno nadzoro-
vali čas za opravljanje naloge kot pri branju na papirju. Avtorja sta zaklju-
237
