Page 241 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 241
r azisk ave digitalizacije br anja in pisanja ter medijske večopr avilnosti
to uporabljajo večopravilnost, odkrili, da ima sprednji cingulatni korteks
manjši volumen sive snovi, kar se verjetno povezuje z ugotovljeno zmanjša-
no kognitivno kontrolo in slabšo socialno-emocionalno regulacijo teh oseb
(so bolj impulzivne in slabše kontrolirajo svoje vedenje) (ibid.). Čeprav ta
kot tudi podobne korelacijske študije ne omogočajo sklepa, kaj je vzrok in
kaj posledica, so rezultati raziskave osvetlili nove povezave med večopra-
vilnostjo in strukturnimi spremembami v možganih. Predvsem pa je po-
membno zavedanje, da pri uporabi digitalne medijske večopravilnosti ne
gre samo za funkcionalne spremembe v možganih temveč tudi za struktur-
ne, ki se odražajo v spremembah kognitivnih procesov in vedenja.
Glede na to, da večopravilnost narašča tudi med otroki in mladostni-
ki, katerih možgani se še razvijajo, je dobro poznavanje in razumevanje in
kognitivnih posebnosti digitalne medijske večopravilnosti pomembna na-
loga. Raziskovalci so skušali empirično preveriti, kakšne so povezave med
večopravilnostjo in učnim uspehom.
Večopravilnost in učna uspešnost
Ena novejših raziskav je preverjala odnos med medijsko večopravilnostjo
(MV), opravljanjem domačih nalog, izvršilnimi (eksekutivnimi) funkcija-
mi in učno uspešnostjo pri mladostnikih (Martín-Perpiñá et al., 2019). Re-
zultati raziskave so pokazali, da je pogosta MV med opravljanjem domačih
nalog v negativnem odnosu z izvršilnimi funkcijami in učno uspešnostjo.
Mladostniki so poročali o več težavah, povezanih z izvršilnimi funkcijami
v vsakodnevnem življenju, s slabšim kognitivnim delovanjem glede kom-
ponent delovnega spomina, hitrosti procesov ter nižje uspešnosti v jeziku
in matematiki. Raziskovalci so predlagali razvijanje strategij, ki bi mlado-
stnikom omogočale osredotočanje pozornosti na naloge, in izogibanje mo-
tečim dejavnikom.
V pregledni raziskavi (sinteza večjega števila študij) se je pokazal nega-
tiven odnos med MV in učno uspešnostjo (May in Elder, 2018). Ugotovljeno
je bilo, da MV interferira s pozornostjo in delovnim spominom, negativ-
no vpliva na učno uspešnost, priklic, bralno razumevanje, delanje zapiskov,
samoregulacijo in učinkovitost. Ta učinek se je pokazal tako pri pouku v
razredu kot pri učenju. Pokazalo se je tudi, da imajo učenci velike težave pri
točni oceni vpliva MV na svojo učno uspešnost. Avtorji raziskave navaja-
jo možnost za izboljšanje učne uspešnosti s spodbujanjem samoregulacije.
V obsežni pregledni študiji so raziskovali povezave MV s spremenljiv-
kami na kognitivnem področju (Uncapher et al., 2016, 2017). Pri učencih, ki
241
to uporabljajo večopravilnost, odkrili, da ima sprednji cingulatni korteks
manjši volumen sive snovi, kar se verjetno povezuje z ugotovljeno zmanjša-
no kognitivno kontrolo in slabšo socialno-emocionalno regulacijo teh oseb
(so bolj impulzivne in slabše kontrolirajo svoje vedenje) (ibid.). Čeprav ta
kot tudi podobne korelacijske študije ne omogočajo sklepa, kaj je vzrok in
kaj posledica, so rezultati raziskave osvetlili nove povezave med večopra-
vilnostjo in strukturnimi spremembami v možganih. Predvsem pa je po-
membno zavedanje, da pri uporabi digitalne medijske večopravilnosti ne
gre samo za funkcionalne spremembe v možganih temveč tudi za struktur-
ne, ki se odražajo v spremembah kognitivnih procesov in vedenja.
Glede na to, da večopravilnost narašča tudi med otroki in mladostni-
ki, katerih možgani se še razvijajo, je dobro poznavanje in razumevanje in
kognitivnih posebnosti digitalne medijske večopravilnosti pomembna na-
loga. Raziskovalci so skušali empirično preveriti, kakšne so povezave med
večopravilnostjo in učnim uspehom.
Večopravilnost in učna uspešnost
Ena novejših raziskav je preverjala odnos med medijsko večopravilnostjo
(MV), opravljanjem domačih nalog, izvršilnimi (eksekutivnimi) funkcija-
mi in učno uspešnostjo pri mladostnikih (Martín-Perpiñá et al., 2019). Re-
zultati raziskave so pokazali, da je pogosta MV med opravljanjem domačih
nalog v negativnem odnosu z izvršilnimi funkcijami in učno uspešnostjo.
Mladostniki so poročali o več težavah, povezanih z izvršilnimi funkcijami
v vsakodnevnem življenju, s slabšim kognitivnim delovanjem glede kom-
ponent delovnega spomina, hitrosti procesov ter nižje uspešnosti v jeziku
in matematiki. Raziskovalci so predlagali razvijanje strategij, ki bi mlado-
stnikom omogočale osredotočanje pozornosti na naloge, in izogibanje mo-
tečim dejavnikom.
V pregledni raziskavi (sinteza večjega števila študij) se je pokazal nega-
tiven odnos med MV in učno uspešnostjo (May in Elder, 2018). Ugotovljeno
je bilo, da MV interferira s pozornostjo in delovnim spominom, negativ-
no vpliva na učno uspešnost, priklic, bralno razumevanje, delanje zapiskov,
samoregulacijo in učinkovitost. Ta učinek se je pokazal tako pri pouku v
razredu kot pri učenju. Pokazalo se je tudi, da imajo učenci velike težave pri
točni oceni vpliva MV na svojo učno uspešnost. Avtorji raziskave navaja-
jo možnost za izboljšanje učne uspešnosti s spodbujanjem samoregulacije.
V obsežni pregledni študiji so raziskovali povezave MV s spremenljiv-
kami na kognitivnem področju (Uncapher et al., 2016, 2017). Pri učencih, ki
241
