Page 236 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 236
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
Knjiga zagotavlja bralcu večjo stalnost in trdnost. Psihološke raziskave
kažejo, da pomanjkanje stalnosti in prostorsko-časovnih označevalcev, kot
nam jih nudijo knjige, npr. ‚pri vrhu leve strani na začetku knjige‘, lahko v
digitalnem okolju ovira bralno razumevanje (Kerr & Symons, 2006).
Branje je utelešena in multisenzorna dejavnost, ki jo lahko raziskujemo
preko fizioloških meritev (za čustva in zatopljenost v branje - pupilometrija,
srčni utrip, prevodnost kože) ter z različnimi nalogami pozornosti in spo-
mina, razumevanja besedil (globinsko-površinsko, semantično, sklepanje)
in metakognicije ter s fenomenološkim subjektivnim izkustvenim poroča-
njem (COST-IS1404, 2014).
Poglobljeno branje
Raziskovalci so kot ključni del bralne pismenosti opredelili poglobljeno
branje, ki vključuje več zahtevnih kognitivnih procesov, povezanih z razu-
mevanjem, kot so sklepanje, kritična analiza, refleksija in vpogled (Wolf in
Barzillai, 2009). Navezuje se na branje obsežnejšega kompleksnega besedi-
la, ki zahteva tudi daljšo mentalno osredotočenost (romani, eseji in tudi ne-
literarna besedila).
Poglobljeno branje z digitalizacijo upada. Povsod se srečujemo s skraj-
šanimi besedili literarnih, strokovnih in drugih del, s povzetki, z že vnap-
rej pripravljenimi odgovori, ki ne zahtevajo daljše pozornosti in vztrajnos-
ti (COST-IS1404, 2014).
Čeprav ima lahko digitalno besedilo določene prednosti zaradi hitre
dostopnosti do dodatnih informacij, slovarjev, diskusij ipd., je zaradi veli-
kega števila možnosti in takojšnosti informacij ovira za poglobljeno branje
in diskusijo.
Zato so potrebne dobro razvite eksekutivne (izvršilne) funkcije, samo-
regulativne sposobnosti, spretnosti načrtovanja in organiziranja dejavno-
sti, selekcioniranja in osmišljevanja informacij, nadzorovanja bralnega ra-
zumevanja, metakognitivnega zavedanja ipd.
Sposobnosti eksekutivnih (izvršilnih) funkcij, ki jih zahteva uspešno di-
gitalno branje, kot so delovni spomin, pozornost, odločanje, evalvacija itd.,
se razvijajo kasneje v življenju in so povezane z dozorevanjem prefrontal-
nega dela možganov, za katerega vemo, da se razvije pozneje in doseže pol-
ni razvoj šele okoli 20. leta.
Hitra dostopnost do ogromne množice informacij učence zavede v
prepričanje, da že posedujejo znanje, in si zato ne prizadevajo za razume-
236
Knjiga zagotavlja bralcu večjo stalnost in trdnost. Psihološke raziskave
kažejo, da pomanjkanje stalnosti in prostorsko-časovnih označevalcev, kot
nam jih nudijo knjige, npr. ‚pri vrhu leve strani na začetku knjige‘, lahko v
digitalnem okolju ovira bralno razumevanje (Kerr & Symons, 2006).
Branje je utelešena in multisenzorna dejavnost, ki jo lahko raziskujemo
preko fizioloških meritev (za čustva in zatopljenost v branje - pupilometrija,
srčni utrip, prevodnost kože) ter z različnimi nalogami pozornosti in spo-
mina, razumevanja besedil (globinsko-površinsko, semantično, sklepanje)
in metakognicije ter s fenomenološkim subjektivnim izkustvenim poroča-
njem (COST-IS1404, 2014).
Poglobljeno branje
Raziskovalci so kot ključni del bralne pismenosti opredelili poglobljeno
branje, ki vključuje več zahtevnih kognitivnih procesov, povezanih z razu-
mevanjem, kot so sklepanje, kritična analiza, refleksija in vpogled (Wolf in
Barzillai, 2009). Navezuje se na branje obsežnejšega kompleksnega besedi-
la, ki zahteva tudi daljšo mentalno osredotočenost (romani, eseji in tudi ne-
literarna besedila).
Poglobljeno branje z digitalizacijo upada. Povsod se srečujemo s skraj-
šanimi besedili literarnih, strokovnih in drugih del, s povzetki, z že vnap-
rej pripravljenimi odgovori, ki ne zahtevajo daljše pozornosti in vztrajnos-
ti (COST-IS1404, 2014).
Čeprav ima lahko digitalno besedilo določene prednosti zaradi hitre
dostopnosti do dodatnih informacij, slovarjev, diskusij ipd., je zaradi veli-
kega števila možnosti in takojšnosti informacij ovira za poglobljeno branje
in diskusijo.
Zato so potrebne dobro razvite eksekutivne (izvršilne) funkcije, samo-
regulativne sposobnosti, spretnosti načrtovanja in organiziranja dejavno-
sti, selekcioniranja in osmišljevanja informacij, nadzorovanja bralnega ra-
zumevanja, metakognitivnega zavedanja ipd.
Sposobnosti eksekutivnih (izvršilnih) funkcij, ki jih zahteva uspešno di-
gitalno branje, kot so delovni spomin, pozornost, odločanje, evalvacija itd.,
se razvijajo kasneje v življenju in so povezane z dozorevanjem prefrontal-
nega dela možganov, za katerega vemo, da se razvije pozneje in doseže pol-
ni razvoj šele okoli 20. leta.
Hitra dostopnost do ogromne množice informacij učence zavede v
prepričanje, da že posedujejo znanje, in si zato ne prizadevajo za razume-
236
