Page 235 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 235
r azisk ave digitalizacije br anja in pisanja ter medijske večopr avilnosti
tom (affordance), npr. možnosti za interakcijo z digitalnim sredstvom, kot
jih zaznava oseba. Tako se rokovanje ozir. interakcija s pisalom ali tipkov-
nico pomembno razlikujeta, podobno kot se pomembno razlikuje interakci-
ja s knjigo v primerjavi z interakcijo s tablico, kar vse pomembno vpliva na
bralno uspešnost in višje kognitivne procese.
Haptičnost in interakcija z objektom pisanja in tipkanja
Pisanje in tipkanje se razlikujeta glede dimenzij haptičnosti in interakcije z
objektom pisanja – pisalom ozir. tipkovnico. Pisanje z roko tipično označu-
je npr. omejen prostor pisanja (list papirja), ki je skupen za vizualno in mo-
torično dejavnost – z očmi sledimo gibanju s pisalom. Za vsako črko je zna-
čilen specifičen gib (grafomotorika). Pri tem je odnos med vizualno obliko
in motoričnim programom enoznačen. Pri tipkanju sta vizualni prostor
(ekran) in motorični prostor (tipkovnica) ločena. Vsak gib (pritisk na tip-
ko), ki je enostaven in enak za vse črke, je povezan s položajem tipke, pri če-
mer je pomembno učenje ozir. poznavanje sheme tipkovnice.
V okviru mednarodnega podiplomskega študija kognitivne znanosti v
Ljubljani je bila pod mentorstvom avtorice opravljena raziskava o razlikah v
doživljanju pisanja z roko in tipkanjem (Demšar, 2015). Uporabljena je bila
metoda fenomenološkega intervjuja ter opazovanja in analize posnetkov de-
javnosti. Večina udeležencev je poročala o podobnih ozir. enakih razlikah
v subjektivnih izkušnjah tako pri pisanju na roko (bolj osredotočena po-
zornost, večja zavzetost, več razmišljanja in načrtovanja, tekoča aktivnost,
večja povezava s tekstom, večja vključenost telesa) kot pri tipkanju (večja
razdrobljenost izkušnje, pričakovanje napak, pomanjkanje stika z besedi-
lom, tekst manj resničen in pomemben, okolica vplivala bolj moteče).
Haptičnost in interakcija z objektom branja glede na nosilec
besedila
Razlike so tudi v haptičnosti in interakciji z objektom branja glede na nosilec
besedila – tisk na papirju ali črke na zaslonu. Tiska na papirju se je mogo-
če neposredno dotakniti in ga otipati, je fizično vezan na papir; besedilo na
zaslonu je neoprijemljivo (neotipljivo in virtualno) in je ločeno od sredstva
prikazovanja (Mangen & Kuiken, 2014). Tiskana besedila se razlikujejo po
volumnu, otipu papirja, zvoku obračanja listov, vonju, obarvanosti papirja,
vezavi, obrabljenosti ipd. Digitalna besedila so bolj enaka, bolj ‚ploska‘ in
ne glede na besedilo je naprava vedno ista.
235
tom (affordance), npr. možnosti za interakcijo z digitalnim sredstvom, kot
jih zaznava oseba. Tako se rokovanje ozir. interakcija s pisalom ali tipkov-
nico pomembno razlikujeta, podobno kot se pomembno razlikuje interakci-
ja s knjigo v primerjavi z interakcijo s tablico, kar vse pomembno vpliva na
bralno uspešnost in višje kognitivne procese.
Haptičnost in interakcija z objektom pisanja in tipkanja
Pisanje in tipkanje se razlikujeta glede dimenzij haptičnosti in interakcije z
objektom pisanja – pisalom ozir. tipkovnico. Pisanje z roko tipično označu-
je npr. omejen prostor pisanja (list papirja), ki je skupen za vizualno in mo-
torično dejavnost – z očmi sledimo gibanju s pisalom. Za vsako črko je zna-
čilen specifičen gib (grafomotorika). Pri tem je odnos med vizualno obliko
in motoričnim programom enoznačen. Pri tipkanju sta vizualni prostor
(ekran) in motorični prostor (tipkovnica) ločena. Vsak gib (pritisk na tip-
ko), ki je enostaven in enak za vse črke, je povezan s položajem tipke, pri če-
mer je pomembno učenje ozir. poznavanje sheme tipkovnice.
V okviru mednarodnega podiplomskega študija kognitivne znanosti v
Ljubljani je bila pod mentorstvom avtorice opravljena raziskava o razlikah v
doživljanju pisanja z roko in tipkanjem (Demšar, 2015). Uporabljena je bila
metoda fenomenološkega intervjuja ter opazovanja in analize posnetkov de-
javnosti. Večina udeležencev je poročala o podobnih ozir. enakih razlikah
v subjektivnih izkušnjah tako pri pisanju na roko (bolj osredotočena po-
zornost, večja zavzetost, več razmišljanja in načrtovanja, tekoča aktivnost,
večja povezava s tekstom, večja vključenost telesa) kot pri tipkanju (večja
razdrobljenost izkušnje, pričakovanje napak, pomanjkanje stika z besedi-
lom, tekst manj resničen in pomemben, okolica vplivala bolj moteče).
Haptičnost in interakcija z objektom branja glede na nosilec
besedila
Razlike so tudi v haptičnosti in interakciji z objektom branja glede na nosilec
besedila – tisk na papirju ali črke na zaslonu. Tiska na papirju se je mogo-
če neposredno dotakniti in ga otipati, je fizično vezan na papir; besedilo na
zaslonu je neoprijemljivo (neotipljivo in virtualno) in je ločeno od sredstva
prikazovanja (Mangen & Kuiken, 2014). Tiskana besedila se razlikujejo po
volumnu, otipu papirja, zvoku obračanja listov, vonju, obarvanosti papirja,
vezavi, obrabljenosti ipd. Digitalna besedila so bolj enaka, bolj ‚ploska‘ in
ne glede na besedilo je naprava vedno ista.
235
