Page 234 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 234
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
še učenje, temveč je tudi boljša strategija za uskladiščenje novega učenja za
poznejši študij.
Če povzamemo. Nevroznanstvene in nevroedukacijske raziskave ka-
žejo, da je branje tesno povezano s pisanjem in da pisanje veliko bolj spod-
buja bralno zmožnost kot tipkanje. Nesporno je, da je pisanje z roko po-
membno za učenje branja in prispeva k tekočemu branju. In ne samo to,
raziskave tudi kažejo prednosti pisanja z roko pri zapomnjenju in razume-
vanju učnega gradiva, pri osvajanju pojmov, pri razvoju spominskih in iz-
vršilnih funkcij, refleksivnega učenja in višjenivojskega znanja kot tudi pri
razvoju fine motorike, koordinacije oko-roka, spacializacije ipd. Pisanje z
roko je torej pomembno tudi za razvoj različnih kognitivnih funkcij in ne
samo za učenje branja (Tancig, 2014).
Kaj loči branje knjige od branja besedila na digitalnem
nosilcu
Podobno kot pri pisanju se tudi pri branju ugotavljajo razlike glede na me-
dij, ki ga uporabljamo pri branju – tiskano gradivo ali bralnik Kindle ozir.
tablica ali kakšen drugi digitalni pripomoček. Norveška raziskovalka Anne
Mangen, vodja nove evropske raziskovalne mreže, ki je raziskovala, kako
digitalizacija vpliva na branje besedil, ugotavlja, da je pri branju besedil v
elektronski obliki težko vzdrževati daljšo pozornost, zato je branje bolj pre-
kinjeno in razdrobljeno, kot tudi, da negativno vpliva na nekatere kognitiv-
ne (razumevanje) in emocionalne vidike branja (Mangen in Kuiken, 2014).
Podobno kot pri pisanju je potrebno tudi pri branju iskati razlage omenje-
nih rezultatov v bistveno drugačnih senzoričnih (vidnih in tipnih) ter mo-
toričnih oz. haptičnih značilnostih, ki ločijo branje knjige od uporabe digi-
talnega nosilca.
Dve dimenziji utelešene kognicije
Govorimo o haptičnosti, ki je opredeljena kot kombinacija tipne percepcije z
gibalno aktivnostjo, ki sproža propriorecepcijo1. Pri namernem premikanju
rok – bodisi, da gre za raziskovanje ali rokovanje s predmeti – je vključena
haptična percepcija, ki je velikega pomena pri pisanju in branju.
Drug pomemben vidik, ki stopa v ospredje pri pojmovanju utelešene
kognicije pri branju v digitalni dobi, izhaja iz ekološke psihologije Gibso-
na (1979), ki poudarja možnosti za akcijo in interakcijo z okoljem ali objek-
1 Glej ‘haptic’ v Oxford English Dictionary na Lexico.com.
234
še učenje, temveč je tudi boljša strategija za uskladiščenje novega učenja za
poznejši študij.
Če povzamemo. Nevroznanstvene in nevroedukacijske raziskave ka-
žejo, da je branje tesno povezano s pisanjem in da pisanje veliko bolj spod-
buja bralno zmožnost kot tipkanje. Nesporno je, da je pisanje z roko po-
membno za učenje branja in prispeva k tekočemu branju. In ne samo to,
raziskave tudi kažejo prednosti pisanja z roko pri zapomnjenju in razume-
vanju učnega gradiva, pri osvajanju pojmov, pri razvoju spominskih in iz-
vršilnih funkcij, refleksivnega učenja in višjenivojskega znanja kot tudi pri
razvoju fine motorike, koordinacije oko-roka, spacializacije ipd. Pisanje z
roko je torej pomembno tudi za razvoj različnih kognitivnih funkcij in ne
samo za učenje branja (Tancig, 2014).
Kaj loči branje knjige od branja besedila na digitalnem
nosilcu
Podobno kot pri pisanju se tudi pri branju ugotavljajo razlike glede na me-
dij, ki ga uporabljamo pri branju – tiskano gradivo ali bralnik Kindle ozir.
tablica ali kakšen drugi digitalni pripomoček. Norveška raziskovalka Anne
Mangen, vodja nove evropske raziskovalne mreže, ki je raziskovala, kako
digitalizacija vpliva na branje besedil, ugotavlja, da je pri branju besedil v
elektronski obliki težko vzdrževati daljšo pozornost, zato je branje bolj pre-
kinjeno in razdrobljeno, kot tudi, da negativno vpliva na nekatere kognitiv-
ne (razumevanje) in emocionalne vidike branja (Mangen in Kuiken, 2014).
Podobno kot pri pisanju je potrebno tudi pri branju iskati razlage omenje-
nih rezultatov v bistveno drugačnih senzoričnih (vidnih in tipnih) ter mo-
toričnih oz. haptičnih značilnostih, ki ločijo branje knjige od uporabe digi-
talnega nosilca.
Dve dimenziji utelešene kognicije
Govorimo o haptičnosti, ki je opredeljena kot kombinacija tipne percepcije z
gibalno aktivnostjo, ki sproža propriorecepcijo1. Pri namernem premikanju
rok – bodisi, da gre za raziskovanje ali rokovanje s predmeti – je vključena
haptična percepcija, ki je velikega pomena pri pisanju in branju.
Drug pomemben vidik, ki stopa v ospredje pri pojmovanju utelešene
kognicije pri branju v digitalni dobi, izhaja iz ekološke psihologije Gibso-
na (1979), ki poudarja možnosti za akcijo in interakcijo z okoljem ali objek-
1 Glej ‘haptic’ v Oxford English Dictionary na Lexico.com.
234
