Page 233 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 233
r azisk ave digitalizacije br anja in pisanja ter medijske večopr avilnosti
Učence z in brez omenjenih učnih težav so primerjali na treh nalogah pisa-
nja (črke, stavki, pisanje eseja) s pisalom in z uporabo tipkovnice.
Rezultati so pokazali, da so učenci s pisalom napisali daljši esej s hitrej-
šo produkcijo besed kot s tipkovnico. Poleg tega so učenci četrtega in šeste-
ga razreda pisali bolj popolne stavke, ko so pisali s pisalom, kot s tipkovnico.
Dodatna analiza je pokazala, da je število idej, izraženih v esejih, bilo večje
pri pisanju v primerjavi s tipkanjem.
Glede na to, da se pri študentih vedno bolj širi praksa zapisovanja pre-
davanj s prenosnim računalnikom, ki nadomešča zapiske, pisane s pisalom,
sta Müeller in Oppenheimer (2014) raziskala učinkovitost obeh načinov za-
pisovanja pri študiju.
Izvedla sta tri eksperimentalne študije v naravnem okolju. V prvem
eksperimentu so študenti poslušali isto predavanje, pri tem pa so nekate-
ri delali zapiske v beležke in drugi v prenosnik. Pri tem so dobili navodilo,
da naj uporabljajo svojo običajno strategijo zapisovanja. Po predavanju so
vse študente preizkusili v priklicu dejstev in konceptualnem znanju iz vse-
bine predavanja. Ugotovili so enako uspešnost obeh skupin pri faktograf-
skem znanju, vendar so bili študenti s prenosniki slabši pri konceptualnem
znanju.
Zanimivo je, da se je tudi pri drugi različici eksperimenta, ko so upo-
rabnikom prenosnika dali navodilo, naj predavanja ne zapisujejo dobese-
dno, ta intervencija pokazala za povsem neuspešno. Študenti so z uporabo
prenosnika še vedno delali verbatim zapiske, kar je poslabšalo njihovo uče-
nje. Ponovno se je pokazala povezava med slabšim konceptualnim znanjem
in verbatim zapiski. Čeprav so ti zapiski obsežnejši in bolj berljivi, očitno
način s tipkanjem bolj vodi v proces zapisovanja „brez misli“. In na drugi
strani je zapisovanje s pisalom tisto, ki omogoča aktivnejše procesiranje in-
formacij z njihovim selekcioniranjem glede na pomembnost, s preobliko-
vanjem, s parafraziranjem, z označevanjem ipd.
Ker študenti v predhodnih dveh študijah niso imeli možnosti pregle-
dati in preštudirati gradiva v zapiskih, so jim v ponovljenem eksperimen-
tu omogočili, da se pripravijo na izpit. Rezultati so bili tudi tokrat prese-
netljivi. Tisti, ki so delali zapiske s pisanjem v beležke, so bili pomembno
boljši kot kdor koli iz druge skupine. Boljši so bili tudi od tistih, ki so v
celoti transkribirali predavanje. Študenti, ki so beležili predavanje s pisa-
njem, so v splošnem zapisali manj informacij kot tudi manj dobesedno.
Vendar so bili boljši v faktografskem kot tudi v višjenivojskem znanju. Av-
torja domnevata, da zapisovanje s pisalom ne samo, da vodi v kvalitetnej-
233
Učence z in brez omenjenih učnih težav so primerjali na treh nalogah pisa-
nja (črke, stavki, pisanje eseja) s pisalom in z uporabo tipkovnice.
Rezultati so pokazali, da so učenci s pisalom napisali daljši esej s hitrej-
šo produkcijo besed kot s tipkovnico. Poleg tega so učenci četrtega in šeste-
ga razreda pisali bolj popolne stavke, ko so pisali s pisalom, kot s tipkovnico.
Dodatna analiza je pokazala, da je število idej, izraženih v esejih, bilo večje
pri pisanju v primerjavi s tipkanjem.
Glede na to, da se pri študentih vedno bolj širi praksa zapisovanja pre-
davanj s prenosnim računalnikom, ki nadomešča zapiske, pisane s pisalom,
sta Müeller in Oppenheimer (2014) raziskala učinkovitost obeh načinov za-
pisovanja pri študiju.
Izvedla sta tri eksperimentalne študije v naravnem okolju. V prvem
eksperimentu so študenti poslušali isto predavanje, pri tem pa so nekate-
ri delali zapiske v beležke in drugi v prenosnik. Pri tem so dobili navodilo,
da naj uporabljajo svojo običajno strategijo zapisovanja. Po predavanju so
vse študente preizkusili v priklicu dejstev in konceptualnem znanju iz vse-
bine predavanja. Ugotovili so enako uspešnost obeh skupin pri faktograf-
skem znanju, vendar so bili študenti s prenosniki slabši pri konceptualnem
znanju.
Zanimivo je, da se je tudi pri drugi različici eksperimenta, ko so upo-
rabnikom prenosnika dali navodilo, naj predavanja ne zapisujejo dobese-
dno, ta intervencija pokazala za povsem neuspešno. Študenti so z uporabo
prenosnika še vedno delali verbatim zapiske, kar je poslabšalo njihovo uče-
nje. Ponovno se je pokazala povezava med slabšim konceptualnim znanjem
in verbatim zapiski. Čeprav so ti zapiski obsežnejši in bolj berljivi, očitno
način s tipkanjem bolj vodi v proces zapisovanja „brez misli“. In na drugi
strani je zapisovanje s pisalom tisto, ki omogoča aktivnejše procesiranje in-
formacij z njihovim selekcioniranjem glede na pomembnost, s preobliko-
vanjem, s parafraziranjem, z označevanjem ipd.
Ker študenti v predhodnih dveh študijah niso imeli možnosti pregle-
dati in preštudirati gradiva v zapiskih, so jim v ponovljenem eksperimen-
tu omogočili, da se pripravijo na izpit. Rezultati so bili tudi tokrat prese-
netljivi. Tisti, ki so delali zapiske s pisanjem v beležke, so bili pomembno
boljši kot kdor koli iz druge skupine. Boljši so bili tudi od tistih, ki so v
celoti transkribirali predavanje. Študenti, ki so beležili predavanje s pisa-
njem, so v splošnem zapisali manj informacij kot tudi manj dobesedno.
Vendar so bili boljši v faktografskem kot tudi v višjenivojskem znanju. Av-
torja domnevata, da zapisovanje s pisalom ne samo, da vodi v kvalitetnej-
233
