Page 232 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 232
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
hovem zapomnjenju in prepoznavanju njihove pravilne orientacije, če so
jih pisali z roko.
Pri njih so s snemanjem možganske aktivnosti ugotovili, da je bilo za-
znati aktivnost v možganskem predelu, odgovornem za artikulacijo in pro-
dukcijo govora (t.i. Brockovo področje v možganski skorji), medtem ko pri
tipkajočih v tem področju ni bilo zaznati skoraj nobene aktivnosti.
Pomembne informacije za prakso je dala tudi raziskava avtoric Kersey
in James (2013), v kateri so otroci imeli aktiven trening s pisanjem in pasiv-
nega z opazovanjem druge osebe pri pisanju; aktivacijo možganov so pri
tem ugotavljali s fMRI. Rezultati so pokazali, da aktivni trening pisanja pri-
vede do večjega vključevanja senzomotoričnega omrežja, povezanega s per-
cepcijo črk, medtem ko tega ni zaznati pri pasivnem opazovanju. To kaže,
da je perceptivno omrežje za novo naučene pisane črke bolj upravljano z
motorično izvedbo kot pa s povratno perceptivno informacijo.
Zanimiva je zelo kompleksna raziskava, s katero sta James in Engel-
hardt (2012) preverili, kako različne senzomotorične dejavnosti ozir. izku-
šnje vplivajo na obravnavanje črk v možganih. V raziskavi so sodelovali
5-letni otroci, ki se še niso učili brati in pisati. Otrokom so pokazali različ-
ne črke in oblike, ki so jih nato reproducirali na tri načine: tako, da so jih
prostoročno prerisali na prazen papir; s sledenjem črke ali oblike, označe-
ne s pikami na predlogi; s pritiskom na ustrezno tipko. Nato so jim poka-
zali slike teh črk in oblik ter pri tem s fMRI snemali njihovo možgansko
dejavnost. Rezultati so pokazali, da se je predhodno dokumentirano „bral-
no omrežje“ aktiviralo samo med percepcijo črk in oblik, ki so jih otroci
narisali prostoročno, ne pa med percepcijo tistih, ki so jih izvajali s slede-
njem po predlogi ali s tipkanjem, kjer je bila aktivacija možganov bistve-
no manjša. Te ugotovitve kažejo, da je pisanje pomembno za zgodnje akti-
viranje možganskih področij pri procesiranju črk, ki je osnova uspešnega
branja. Torej pisanje pri otrocih spodbuja pridobivanje bralne spretnosti. Ja-
mes (2012) je z raziskavo ugotovila, da pisanje prispeva tudi k bralni fluen-
tnosti z aktivacijo vizualne percepcije črk s povečanjem natančnosti ter hi-
trosti prepoznavanja črk.
Razlike v kognitivnih procesih in učenju
Berninger et al. (2009) so izvedli raziskavo pri učencih četrtega razreda
z učnimi težavami na področju pisanja in črkovanja ter tistimi brez uč-
nih težav. Raziskava je bila del širšega 5-letnega longitudinalnega projekta,
v katerem je sodelovalo 240 učencev drugega, četrtega in šestega razreda.
232
hovem zapomnjenju in prepoznavanju njihove pravilne orientacije, če so
jih pisali z roko.
Pri njih so s snemanjem možganske aktivnosti ugotovili, da je bilo za-
znati aktivnost v možganskem predelu, odgovornem za artikulacijo in pro-
dukcijo govora (t.i. Brockovo področje v možganski skorji), medtem ko pri
tipkajočih v tem področju ni bilo zaznati skoraj nobene aktivnosti.
Pomembne informacije za prakso je dala tudi raziskava avtoric Kersey
in James (2013), v kateri so otroci imeli aktiven trening s pisanjem in pasiv-
nega z opazovanjem druge osebe pri pisanju; aktivacijo možganov so pri
tem ugotavljali s fMRI. Rezultati so pokazali, da aktivni trening pisanja pri-
vede do večjega vključevanja senzomotoričnega omrežja, povezanega s per-
cepcijo črk, medtem ko tega ni zaznati pri pasivnem opazovanju. To kaže,
da je perceptivno omrežje za novo naučene pisane črke bolj upravljano z
motorično izvedbo kot pa s povratno perceptivno informacijo.
Zanimiva je zelo kompleksna raziskava, s katero sta James in Engel-
hardt (2012) preverili, kako različne senzomotorične dejavnosti ozir. izku-
šnje vplivajo na obravnavanje črk v možganih. V raziskavi so sodelovali
5-letni otroci, ki se še niso učili brati in pisati. Otrokom so pokazali različ-
ne črke in oblike, ki so jih nato reproducirali na tri načine: tako, da so jih
prostoročno prerisali na prazen papir; s sledenjem črke ali oblike, označe-
ne s pikami na predlogi; s pritiskom na ustrezno tipko. Nato so jim poka-
zali slike teh črk in oblik ter pri tem s fMRI snemali njihovo možgansko
dejavnost. Rezultati so pokazali, da se je predhodno dokumentirano „bral-
no omrežje“ aktiviralo samo med percepcijo črk in oblik, ki so jih otroci
narisali prostoročno, ne pa med percepcijo tistih, ki so jih izvajali s slede-
njem po predlogi ali s tipkanjem, kjer je bila aktivacija možganov bistve-
no manjša. Te ugotovitve kažejo, da je pisanje pomembno za zgodnje akti-
viranje možganskih področij pri procesiranju črk, ki je osnova uspešnega
branja. Torej pisanje pri otrocih spodbuja pridobivanje bralne spretnosti. Ja-
mes (2012) je z raziskavo ugotovila, da pisanje prispeva tudi k bralni fluen-
tnosti z aktivacijo vizualne percepcije črk s povečanjem natančnosti ter hi-
trosti prepoznavanja črk.
Razlike v kognitivnih procesih in učenju
Berninger et al. (2009) so izvedli raziskavo pri učencih četrtega razreda
z učnimi težavami na področju pisanja in črkovanja ter tistimi brez uč-
nih težav. Raziskava je bila del širšega 5-letnega longitudinalnega projekta,
v katerem je sodelovalo 240 učencev drugega, četrtega in šestega razreda.
232
