Page 231 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 231
r azisk ave digitalizacije br anja in pisanja ter medijske večopr avilnosti
Teorija utelešene kognicije predpostavlja, da na branje vpliva pisanje
kot tudi same tehnike pisanja, ker se motorični programi in senzorične iz-
kušnje, pridobljeni med pisanjem, ponovno aktivirajo med branjem. Ti pro-
grami in izkušnje pa se zelo razlikujejo pri pisanju s pisalom na papir v pri-
merjavi s tipkanjem na tipkovnico. Podobno se senzomotorične izkušnje
močno razlikujejo pri branju s papirja v primerjavi z branjem besedila na
digitalnih nosilcih.
3. Zakaj je pisanje pomembno za branje
S slikanjem možganov s funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) sta Na-
kamura in Dehaene s sodelavci (Nakamura et al., 2012) tako pri francoskih
kot pri kitajskih bralcih ugotovila, da sta bila vključena tako vizualni kot
tudi motorični sistem za geste (kretnje), ko so udeleženci brali rokopisno be-
sedilo v materinem jeziku. Branje tako vključuje dve živčni omrežji – eno,
ki prepoznava obliko besed (VWFA – vizualno področje oblike besed), in
drugo, ki dekodira fizične motorične geste, sodelujoče pri pisanju (Exnerje-
vo področje). Motorično procesiranje je pri pisanju univerzalno in vključu-
je področje, poimenovano Exnerjevo, ki se torej aktivira tudi pri branju ne
glede na jezikovno kulturo.
Obe univerzalni omrežji – sistem za prepoznavanje oblik in sistem za
prepoznavanje gest - se podobno aktivirata in kažeta identični vzorec akti-
vacije v obeh jezikovnih skupinah (Dehaene, 2014). Vizualni sistem oblike
besed (VWFA) je občutljiv za statično zaporedje niza črk in Exnerjevo po-
dročje je občutljivo za smeri kretenj naprej in nazaj, s katerimi so dinamič-
no predstavljene črke rokopisa.
Pisati ali tipkati
Razlike v nevrokognitivnih procesih
Nevroznanstvene raziskave so potrdile, da se pri pisanju z roko aktivirajo
druga možganska področja kot pri tipkanju. Različne raziskave dokazujejo,
da pisanje bolj spodbuja delovanje možganov kot tipkanje.
Tako so Longcamp et al. (2005) v raziskavi predšolskih otrok ugotovi-
li, da so bolj uspešni pri prepoznavanju črk, če jih vadijo s pisanjem kot s
tipkanjem. Omenjeni raziskovalci so predpostavili, da pisanje podpira not-
ranji model črk zaradi integracije vida, motoričnih ukazov in kinestetične
povratne informacije, česar tipkanje ne omogoča. Podobno so bili tudi od-
rasli, ki so se učili pisati nove, t.i. psevdočrke, boljši po 3 in 6 tednih pri nji-
231
Teorija utelešene kognicije predpostavlja, da na branje vpliva pisanje
kot tudi same tehnike pisanja, ker se motorični programi in senzorične iz-
kušnje, pridobljeni med pisanjem, ponovno aktivirajo med branjem. Ti pro-
grami in izkušnje pa se zelo razlikujejo pri pisanju s pisalom na papir v pri-
merjavi s tipkanjem na tipkovnico. Podobno se senzomotorične izkušnje
močno razlikujejo pri branju s papirja v primerjavi z branjem besedila na
digitalnih nosilcih.
3. Zakaj je pisanje pomembno za branje
S slikanjem možganov s funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) sta Na-
kamura in Dehaene s sodelavci (Nakamura et al., 2012) tako pri francoskih
kot pri kitajskih bralcih ugotovila, da sta bila vključena tako vizualni kot
tudi motorični sistem za geste (kretnje), ko so udeleženci brali rokopisno be-
sedilo v materinem jeziku. Branje tako vključuje dve živčni omrežji – eno,
ki prepoznava obliko besed (VWFA – vizualno področje oblike besed), in
drugo, ki dekodira fizične motorične geste, sodelujoče pri pisanju (Exnerje-
vo področje). Motorično procesiranje je pri pisanju univerzalno in vključu-
je področje, poimenovano Exnerjevo, ki se torej aktivira tudi pri branju ne
glede na jezikovno kulturo.
Obe univerzalni omrežji – sistem za prepoznavanje oblik in sistem za
prepoznavanje gest - se podobno aktivirata in kažeta identični vzorec akti-
vacije v obeh jezikovnih skupinah (Dehaene, 2014). Vizualni sistem oblike
besed (VWFA) je občutljiv za statično zaporedje niza črk in Exnerjevo po-
dročje je občutljivo za smeri kretenj naprej in nazaj, s katerimi so dinamič-
no predstavljene črke rokopisa.
Pisati ali tipkati
Razlike v nevrokognitivnih procesih
Nevroznanstvene raziskave so potrdile, da se pri pisanju z roko aktivirajo
druga možganska področja kot pri tipkanju. Različne raziskave dokazujejo,
da pisanje bolj spodbuja delovanje možganov kot tipkanje.
Tako so Longcamp et al. (2005) v raziskavi predšolskih otrok ugotovi-
li, da so bolj uspešni pri prepoznavanju črk, če jih vadijo s pisanjem kot s
tipkanjem. Omenjeni raziskovalci so predpostavili, da pisanje podpira not-
ranji model črk zaradi integracije vida, motoričnih ukazov in kinestetične
povratne informacije, česar tipkanje ne omogoča. Podobno so bili tudi od-
rasli, ki so se učili pisati nove, t.i. psevdočrke, boljši po 3 in 6 tednih pri nji-
231
