Page 230 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 230
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
tidimenzionalnem integrativnem modelu branja in različnih eksperimen-
talnih pristopih ter na edukometriki za preverjanje in ocenjevanje vpliva
digitalizacije na branje. Projekt se je po štirih letih lansko leto končal z De-
klaracijo iz Stavangerja o prihodnosti branja (COST-IS1404, 2019), ki poda-
ja glavne ugotovitve raziskav, priporočila za edukacijsko politiko in vzgoj-
no-izobraževalno prakso ter vprašanja za nadaljnje raziskave.
Utelešena kognicija
Sodobne teorije v kognitivni znanosti poudarjajo, da je kognicija utelešena
(Glenberg, 2008; Thompson, 2007; Varela et al., 1991). To pomeni, da per-
cepcija, telesna aktivnost in čustva pomembno prispevajo k višjim kogni-
tivnim procesom (Gallese in Lakoff, 2005). Z utelešeno kognicijo se v okviru
post-kognitivistične paradigme ukvarjajo številne konstitutivne vede ko-
gnitivne znanosti, kot so filozofija, psihologija, kognitivna nevroznanost,
robotika, lingvistika – poleg še nekaterih drugih.
Utelešena kognicija je tudi predmet pomembnih razprav in raziskav
v edukacijski nevroznanosti (nevroedukaciji) ozir. znanosti o človekovem
umu, možganih in edukaciji.
Najnovejše razumevanje utelešene kognicije se uveljavlja na različ-
nih področjih, kot so: spomin, konkretni in abstraktni pojmi, številčnost,
aritmetika, branje in pisanje (Kiefer in Trumpp, 2012; Kiefer in Pulver-
müller, 2012). Raziskave utelešene kognicije imajo pomembne implikacije
v edukaciji kot tudi širše v današnji digitalni dobi, ki pomembno spremi-
nja vlogo senzo-motorike, percepcije in telesne aktivnosti v učenju in pou-
čevanju ter reševanju problemov, ki jih prinaša sodobna družbena realnost.
Teorija utelešene kognicije dobiva vedno večjo podporo s psihološki-
mi in nevroznanstvenimi raziskavami, ki dokazujejo tesno povezanost
med senzoričnimi in motoričnimi sistemi ter kognicijo (Kiefer in Barsa-
lou, 2013).
Tehnike slikanja možganov, elektrofiziološke meritve, vedenjski ek-
sperimenti (priming) in nevrofiziološke študije dajejo neposredne doka-
ze o vključevanju specifičnih senzoričnih in motoričnih sistemov med iz-
vrševanjem kognitivnih nalog. Novejše raziskave utelešene kognicije na
različnih kognitivnih področjih imajo pomembne posledice za učenje in
poučevanje ter podpirajo širše vključevanje senzomotoričnih dejavnosti v
poučevanje na različnih predmetnih področij – učenje skozi gibanje (Tan-
cig, 2014a, 2014b).
230
tidimenzionalnem integrativnem modelu branja in različnih eksperimen-
talnih pristopih ter na edukometriki za preverjanje in ocenjevanje vpliva
digitalizacije na branje. Projekt se je po štirih letih lansko leto končal z De-
klaracijo iz Stavangerja o prihodnosti branja (COST-IS1404, 2019), ki poda-
ja glavne ugotovitve raziskav, priporočila za edukacijsko politiko in vzgoj-
no-izobraževalno prakso ter vprašanja za nadaljnje raziskave.
Utelešena kognicija
Sodobne teorije v kognitivni znanosti poudarjajo, da je kognicija utelešena
(Glenberg, 2008; Thompson, 2007; Varela et al., 1991). To pomeni, da per-
cepcija, telesna aktivnost in čustva pomembno prispevajo k višjim kogni-
tivnim procesom (Gallese in Lakoff, 2005). Z utelešeno kognicijo se v okviru
post-kognitivistične paradigme ukvarjajo številne konstitutivne vede ko-
gnitivne znanosti, kot so filozofija, psihologija, kognitivna nevroznanost,
robotika, lingvistika – poleg še nekaterih drugih.
Utelešena kognicija je tudi predmet pomembnih razprav in raziskav
v edukacijski nevroznanosti (nevroedukaciji) ozir. znanosti o človekovem
umu, možganih in edukaciji.
Najnovejše razumevanje utelešene kognicije se uveljavlja na različ-
nih področjih, kot so: spomin, konkretni in abstraktni pojmi, številčnost,
aritmetika, branje in pisanje (Kiefer in Trumpp, 2012; Kiefer in Pulver-
müller, 2012). Raziskave utelešene kognicije imajo pomembne implikacije
v edukaciji kot tudi širše v današnji digitalni dobi, ki pomembno spremi-
nja vlogo senzo-motorike, percepcije in telesne aktivnosti v učenju in pou-
čevanju ter reševanju problemov, ki jih prinaša sodobna družbena realnost.
Teorija utelešene kognicije dobiva vedno večjo podporo s psihološki-
mi in nevroznanstvenimi raziskavami, ki dokazujejo tesno povezanost
med senzoričnimi in motoričnimi sistemi ter kognicijo (Kiefer in Barsa-
lou, 2013).
Tehnike slikanja možganov, elektrofiziološke meritve, vedenjski ek-
sperimenti (priming) in nevrofiziološke študije dajejo neposredne doka-
ze o vključevanju specifičnih senzoričnih in motoričnih sistemov med iz-
vrševanjem kognitivnih nalog. Novejše raziskave utelešene kognicije na
različnih kognitivnih področjih imajo pomembne posledice za učenje in
poučevanje ter podpirajo širše vključevanje senzomotoričnih dejavnosti v
poučevanje na različnih predmetnih področij – učenje skozi gibanje (Tan-
cig, 2014a, 2014b).
230