Page 229 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 229
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-324-0.229-247
Raziskave digitalizacije branja in pisanja
ter medijske večopravilnosti
– kakšne so spremembe na kognitivnem,
čustveno-socialnem in nevrološkem področju
ter v učnih dosežkih?
Simona Tancig
S Uvod
pretnosti branja in pisanja so bistvene za uspešnost v današnji družbi.
Zato se še posebna velika pozornost posveča opismenjevanju. Današnji di-
gitalni čas zaznamuje izjemno pomembna prelomnica v zgodovini pisa-
ve, pisanja in branja. Prvič v zgodovini človeštva se pojavljajo težnje, da bi
se opustilo učenje pisanja z roko in ga nadomestilo s tipkovnico – z dolgo-
ročno posledico, da sčasoma nihče ne bo več znal brati ročno napisane pi-
save, enega najpomembnejših civilizacijskih dosežkov. Podobno se pri bra-
nju kažejo težnje, da se na papirju tiskana besedila nadomestijo z besedili
na digitalnih nosilcih.
Da bi odgovorili na vprašanje, kaj izgubimo in kaj pridobimo s temi
spremembami, se je v zadnjem desetletju zvrstilo veliko število interdisci-
plinarnih raziskav in projektov, katerih cilj je izboljšati znanstveno razu-
mevanje vpliva digitalizacije na bralno pismenost. Njihov namen je tudi
nuditi pomoč različnim disciplinam in družbenim dejavnikom (edukacij-
ski politiki, praktikom v izobraževanju, založnikom ipd.).
Pomembno mesto v teh prizadevanjih ima program COST Evropske
zveze, ki povezuje znanost in tehnologijo s projektom E-READ (COST-
-IS1404, 2014), ki je združeval 70 evropskih raziskovalcev s področja nevro-
znanosti, družboslovja, humanistike in informacijske tehnologije pod vod-
stvom Anne Mangen iz Univerze Stavanger na Norveškem (Mangen in
Weel, 2016). Razvita je bila nova raziskovalna paradigma, ki temelji na mul-
229
Raziskave digitalizacije branja in pisanja
ter medijske večopravilnosti
– kakšne so spremembe na kognitivnem,
čustveno-socialnem in nevrološkem področju
ter v učnih dosežkih?
Simona Tancig
S Uvod
pretnosti branja in pisanja so bistvene za uspešnost v današnji družbi.
Zato se še posebna velika pozornost posveča opismenjevanju. Današnji di-
gitalni čas zaznamuje izjemno pomembna prelomnica v zgodovini pisa-
ve, pisanja in branja. Prvič v zgodovini človeštva se pojavljajo težnje, da bi
se opustilo učenje pisanja z roko in ga nadomestilo s tipkovnico – z dolgo-
ročno posledico, da sčasoma nihče ne bo več znal brati ročno napisane pi-
save, enega najpomembnejših civilizacijskih dosežkov. Podobno se pri bra-
nju kažejo težnje, da se na papirju tiskana besedila nadomestijo z besedili
na digitalnih nosilcih.
Da bi odgovorili na vprašanje, kaj izgubimo in kaj pridobimo s temi
spremembami, se je v zadnjem desetletju zvrstilo veliko število interdisci-
plinarnih raziskav in projektov, katerih cilj je izboljšati znanstveno razu-
mevanje vpliva digitalizacije na bralno pismenost. Njihov namen je tudi
nuditi pomoč različnim disciplinam in družbenim dejavnikom (edukacij-
ski politiki, praktikom v izobraževanju, založnikom ipd.).
Pomembno mesto v teh prizadevanjih ima program COST Evropske
zveze, ki povezuje znanost in tehnologijo s projektom E-READ (COST-
-IS1404, 2014), ki je združeval 70 evropskih raziskovalcev s področja nevro-
znanosti, družboslovja, humanistike in informacijske tehnologije pod vod-
stvom Anne Mangen iz Univerze Stavanger na Norveškem (Mangen in
Weel, 2016). Razvita je bila nova raziskovalna paradigma, ki temelji na mul-
229
