Page 226 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 226
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
metodologijo in epistemološko orientacijo raziskovalca_ke (kar je blizu t. i.
umeščeni vednosti11 feministične epistemologije).
Zaključne besede
Oblikovanje kurikula in refleksija prikritega kurikula je samo eno od polj,
kjer feministična refleksija lahko odpre pomembno pot k, pogojno rečeno,
boljšim možnostim. Refleksijo sem tu usmerila k epistemološkim temeljem
nekaterih praks in se poskušala navezati na obe plati kurikula. Kurikula
kot dejavnosti in vsebine ne moremo predstavljati s problematično oznako
»objektivnosti«, bržkone prav nasprotno, »priznati« je treba svoje korenine
v kulturi, zgodovini in družbi ter vpliv, ki ga imajo te korenine na naše kon-
strukcije vednosti in naturaliziranje neenakosti (Apple, 1992: 70).
A bistven potencial kurikularnih kritik na ravni vsebine in forme vi-
dim predvsem v senzibiliziranju na ideološke prakse, ki so prikrite, težko
ugotovljive in zato izjemno vztrajne. Kljub temu, da interpretacija ne more
biti enoznačna, je mogoče razviti možnosti za alternativna branja oziro-
ma konstrukcijo pomena v kontekstu socialnih, zgodovinskih in oblastnih
razmerij. V splošnem pa spopad s samoumevnostjo, kjer se lahko srečata
feministična epistemologija in preučevanje kurikula kot del širšega polja
vzgoje in izobraževanja, odpira pot k (sicer težavnemu) razvijanju občutlji-
vosti na nesprejemljiva vedenja in odzive ali pa k pogledu »z druge strani«,
zamišljanju drugačnih načinov življenja, razvijanje razumevanja in odgo-
vornosti tudi za ljudi zunaj nam najbližjega kroga – torej k nekakšni rekon-
ceptualizaciji možnih svetov. Bistven pa je prispevek feministične orien-
tacije, ki razkriva progresivne politične možnosti tovrstne epistemologije
(Alcoff in Potter, 1993: 2). Na ta način je predlagan korektiv, ki tematizira
feministično epistemologijo kot spremembo perspektive – tj. korektiv v ob-
stoječi kognitivni tradiciji. Tovrstne intervencije hkrati lahko pomagajo re-
konstruirati področje konvencionalnih raziskav, pripeljejo na površje spre-
gledane vidike družbene realnosti ipd.
Pomemben poudarek je na tem, da so spoznavajoči partikularni in
konkretni, ne pa abstraktni oziroma univerzalni. Ustrezna epistemologija
mora upoštevati kompleksne načine, na katere družbene vrednote vpliva-
jo na vednost (Alcoff in Potter, 1993: 13). To pa pomeni, da namen epistemo-
logije ni le »zadovoljevati intelektualne radovednosti, pač pa tudi prispeva-
11 Umeščene vednosti so eden temeljnih konceptov feminističnih epistemologij. Pred-
postavka je nujnost zaznavanja lastnih vpetosti v družbena razmerja, saj vednost, ki
jo ustvarjamo, odseva našo umeščenost na različne družbene lokacije.
226
metodologijo in epistemološko orientacijo raziskovalca_ke (kar je blizu t. i.
umeščeni vednosti11 feministične epistemologije).
Zaključne besede
Oblikovanje kurikula in refleksija prikritega kurikula je samo eno od polj,
kjer feministična refleksija lahko odpre pomembno pot k, pogojno rečeno,
boljšim možnostim. Refleksijo sem tu usmerila k epistemološkim temeljem
nekaterih praks in se poskušala navezati na obe plati kurikula. Kurikula
kot dejavnosti in vsebine ne moremo predstavljati s problematično oznako
»objektivnosti«, bržkone prav nasprotno, »priznati« je treba svoje korenine
v kulturi, zgodovini in družbi ter vpliv, ki ga imajo te korenine na naše kon-
strukcije vednosti in naturaliziranje neenakosti (Apple, 1992: 70).
A bistven potencial kurikularnih kritik na ravni vsebine in forme vi-
dim predvsem v senzibiliziranju na ideološke prakse, ki so prikrite, težko
ugotovljive in zato izjemno vztrajne. Kljub temu, da interpretacija ne more
biti enoznačna, je mogoče razviti možnosti za alternativna branja oziro-
ma konstrukcijo pomena v kontekstu socialnih, zgodovinskih in oblastnih
razmerij. V splošnem pa spopad s samoumevnostjo, kjer se lahko srečata
feministična epistemologija in preučevanje kurikula kot del širšega polja
vzgoje in izobraževanja, odpira pot k (sicer težavnemu) razvijanju občutlji-
vosti na nesprejemljiva vedenja in odzive ali pa k pogledu »z druge strani«,
zamišljanju drugačnih načinov življenja, razvijanje razumevanja in odgo-
vornosti tudi za ljudi zunaj nam najbližjega kroga – torej k nekakšni rekon-
ceptualizaciji možnih svetov. Bistven pa je prispevek feministične orien-
tacije, ki razkriva progresivne politične možnosti tovrstne epistemologije
(Alcoff in Potter, 1993: 2). Na ta način je predlagan korektiv, ki tematizira
feministično epistemologijo kot spremembo perspektive – tj. korektiv v ob-
stoječi kognitivni tradiciji. Tovrstne intervencije hkrati lahko pomagajo re-
konstruirati področje konvencionalnih raziskav, pripeljejo na površje spre-
gledane vidike družbene realnosti ipd.
Pomemben poudarek je na tem, da so spoznavajoči partikularni in
konkretni, ne pa abstraktni oziroma univerzalni. Ustrezna epistemologija
mora upoštevati kompleksne načine, na katere družbene vrednote vpliva-
jo na vednost (Alcoff in Potter, 1993: 13). To pa pomeni, da namen epistemo-
logije ni le »zadovoljevati intelektualne radovednosti, pač pa tudi prispeva-
11 Umeščene vednosti so eden temeljnih konceptov feminističnih epistemologij. Pred-
postavka je nujnost zaznavanja lastnih vpetosti v družbena razmerja, saj vednost, ki
jo ustvarjamo, odseva našo umeščenost na različne družbene lokacije.
226
